UKAZ o razglasitvi Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP)

Razglašam Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 29. januarja 2008.

Št. 003-02-2/2008-2

Ljubljana, dne 6. februarja 2008

dr. Danilo Türk l.r.　
Predsednik　
Republike Slovenije

ZAKON O PACIENTOVIH PRAVICAH (ZPacP)

I. SPLOŠNE DOLOCBE

1. člen

(predmet in namen zakona)

(1) Ta zakon doloca pravice, ki jih ima pacient oziroma pacientka (v nadaljnjem besedilu: pacient) kot uporabnik oziroma uporabnica (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih oziroma izvajalkah (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) zdravstvenih storitev, postopke uveljavljanja teh pravic, kadar so te kršene, in s temi pravicami povezane dolžnosti.

(2) Namen tega zakona je omogociti enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, ki temelji na zaupanju in spoštovanju med pacientom in zdravnikom oziroma zdravnico (v nadaljnjem besedilu: zdravnik) ali drugim zdravstvenim delavcem oziroma delavko (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni delavec) ter zdravstvenim sodelavcem oziroma sodelavko (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni sodelavec).

(3) Pravice iz zdravstvenega zavarovanja in nacin njihovega uveljavljanja doloca poseben zakon.

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. Bližnje osebe so druge osebe zunaj kroga ožjih družinskih clanov, ki so s pacientom v zaupnem razmerju in to lastnost vsaj verjetno izkažejo.

2. Cakalna doba je pricakovano obdobje od vpisa v cakalni seznam do dejanskega zacetka zdravljenja, izražena v dnevih ali mesecih.

3. Cakalni cas je razlika med vnaprej dogovorjenim casom zacetka izvedbe zdravstvene storitve in njenim dejanskim zacetkom, izražena v minutah.

4. Cakalni seznam je elektronsko ali rocno vodena zbirka podatkov o vrstnem redu zaporedno vpisanih pacientov, ki cakajo na zdravljenje oziroma uveljavitev pravice do zdravstvene storitve, za katere se pojavi cakalna doba.

5. Drugo mnenje je mnenje za oceno istega zdravstvenega stanja in predvidenih postopkov zdravstvene oskrbe pacienta, ki ga da zdravnik ustrezne specialnosti ali konzilij istega ali drugega izvajalca zdravstvenih storitev. Zdravnik ali clan oziroma clanica konzilija, ki da drugo mnenje, ne sme biti oseba, ki je bila ali bo neposredno udeležena v procesu zdravljenja.

6. Izvajalci zdravstvenih storitev so fizicne ali pravne osebe javnega ali zasebnega prava, ki opravljajo zdravstvene storitve.

7. Javni zdravstveni zavod je zdravstveni dom, lekarna, bolnišnica in druga oblika zdravstvene organizacije v skladu z zakonoma, ki urejata zdravstveno in lekarniško dejavnost.

8. Konzilij je posvet dveh ali vec zdravnikov, pri istem ali drugem izvajalcu zdravstvenih storitev, glede diagnoze in drugih vidikov zdravljenja oziroma zdravstvene oskrbe posameznega pacienta.

9. Mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov s pomocjo ene ali dveh neodvisnih in nepristranskih strokovnih oseb, ki ne moreta izdati zavezujoce odlocbe, ampak s svojim delovanjem v neformalnem postopku udeležencem pomagata doseci sporazum, ki spor razrešuje oziroma na novo ureja medsebojna razmerja.

10. Medicinski poseg je vsako ravnanje, ki ima preventivni, diagnosticni, terapevtski ali rehabilitacijski namen in ki ga opravi zdravnik, drug zdravstveni delavec ali zdravstveni sodelavec.

11. Mreža izvajalcev javne zdravstvene službe so vsi javni in zasebni izvajalci zdravstvenih storitev, ki na podlagi akta o ustanovitvi ali koncesije in pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije opravljajo zdravstvene programe v breme javnih sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

12. Nujna medicinska pomoc je neodložljivo ravnanje, ki je potrebno za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij ali za preprecitev nepopravljivega in hudega poslabšanja zdravstvenega stanja.

13. Ogrožene skupine so tiste družbene skupine, ki jim je pri zdravstveni oskrbi zaradi zdravstvenih ali socialnih razlogov namenjena dodatna pozornost in skrb.

14. Otrok je oseba, ki še ni dopolnila 18 let, razen ce je že prej pridobila popolno poslovno sposobnost.

15. Ožji družinski clani pacienta so zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, starši, posvojitelji, stari starši, otroci oziroma posvojenci, vnuki ter bratje in sestre.

16. Pacient je bolnik ali drug uporabnik zdravstvenih storitev v odnosu do zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev oziroma izvajalcev zdravstvenih storitev ne glede na svoje zdravstveno stanje.

17. Razumen cas je cas, ki ne presega obdobja, sprejemljivega z vidika objektivne medicinske presoje klinicnih potreb pacienta glede na njegovo zdravstveno stanje, anamnezo, verjeten razvoj bolezni, stopnje bolecin ali naravo prizadetosti v trenutku uveljavljanja pravice.

18. Resna zdravstvena škoda je hudo poslabšanje fizicnega ali duševnega zdravja pacienta, ki ogroža pricakovane ugodne izide zdravljenja.

19. Sposobnost odlocanja o sebi je sposobnost pacienta, da samostojno uveljavlja pravice iz tega zakona, še zlasti odloca o izvedbi medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe. Pacient je sposoben odlocanja o sebi, ce je glede na starost, zrelost, zdravstveno stanje ali druge osebne okolišcine sposoben razumeti pomen in posledice uveljavljanja pravic iz tega zakona, še zlasti privolitve, zavrnitve ali preklica zavrnitve medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe.

20. Strokovni standard je priporocilo, ki ga sprejme pristojni strokovni organ posamezne zdravstvene stroke za doseganje optimalne stopnje urejenosti na dolocenem podrocju.

21. Zdravstvena dejavnost je dejavnost, ki jo doloca poseben zakon.

22. Zdravstvena oskrba so medicinski in drugi posegi za preprecevanje bolezni in krepitev zdravja, diagnostiko, terapijo, rehabilitacijo in zdravstveno nego ter druge storitve oziroma postopki, ki jih izvajalci zdravstvenih storitev opravijo pri obravnavi pacienta.

23. Zdravstvene storitve so storitve, ki jih v okviru dejavnosti izvajalcev zdravstvenih storitev za paciente opravljajo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci.

24. Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci so vsi, ki opravljajo zdravstvene ali lekarniške storitve, kot to dolocata zakona, ki urejata zdravstveno in lekarniško dejavnost.

3. člen

(nacela)

Pri uresnicevanju pravic pacientov po tem zakonu se upoštevajo zlasti naslednja nacela:

– spoštovanje vsakogar kot cloveka in spoštovanje njegovih moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepricanj,

– spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti,

– varstvo najvecje zdravstvene koristi za pacienta, zlasti otroka,

– spoštovanje zasebnosti,

– spoštovanje samostojnosti pri odlocanju o zdravljenju,

– spoštovanje osebnosti in dostojanstva tako, da nihce ni socialno zaznamovan zaradi svojega zdravstvenega stanja in vzrokov, posledic ter okolišcin tega stanja ali zdravstvene oskrbe, ki jo je bil zaradi tega deležen.

4. člen

(uresnicevanje in omejevanje pacientovih pravic)

(1) Dolocbe tega zakona ne posegajo v pacientove pravice, dolocene z drugimi zakoni in mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(2) Pacientove pravice, ki jih doloca ta zakon, se pri vseh izvajalcih zdravstvenih storitev uveljavljajo v okviru sodobne medicinske doktrine, strokovnih standardov in normativov ter razvitosti zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji.

(3) Pacientove pravice, ki jih doloca ta zakon in so hkrati vezane na sistem zdravstvenega zavarovanja, se uresnicujejo v okviru predpisov s podrocja zdravstvenega zavarovanja.

(4) Pacientove pravice so lahko omejene z zakoni s podrocja zagotavljanja javne varnosti in javnega zdravja ter kadar bi bile ogrožene pravice drugih oseb.

II. PACIENTOVE PRAVICE

5. člen

(seznam pacientovih pravic)

Pacientove pravice, ki jih ureja ta zakon, so:

– pravica do dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev,

– pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi,

– pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev,

– pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe,

– pravica do spoštovanja pacientovega casa,

– pravica do obvešcenosti in sodelovanja,

– pravica do samostojnega odlocanja o zdravljenju,

– pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje,

– pravica do preprecevanja in lajšanja trpljenja,

– pravica do drugega mnenja,

– pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo,

– pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov,

– pravica do obravnave kršitev pacientovih pravic,

– pravica do brezplacne pomoci pri uresnicevanju pacientovih pravic.

1. Pravica do dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev

6. člen

(zdravstvena oskrba in preventivne storitve)

(1) Pacient ima v skladu s predpisi s podrocja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja pravico do dostopa do zdravstvene oskrbe.

(2) Pacient ima pravico do nujne medicinske pomoci, ki je ni mogoce kakor koli pogojevati, še zlasti ne s placilom ali napotnico.

(3) Pacient ima v skladu s posebnimi predpisi s podrocja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja pravico do ustreznih preventivnih zdravstvenih storitev za ohranitev njegovega zdravja in preprecitev bolezni.

2. Pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi

7. člen

(prepoved diskriminacije)

Pacient ima pravico do enake obravnave pri zdravstveni oskrbi ne glede na spol, narodnost, raso ali etnicno poreklo, vero ali prepricanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okolišcino.

8. člen

(varstvo otrok in drugih ogroženih skupin)

(1) Otrokom in drugim ogroženim skupinam so pri zdravstveni oskrbi poleg pravic, ki jih doloca ta zakon, zagotovljene še posebne pravice, ki so opredeljene kot aktivna skrb države in jih dolocajo drugi predpisi.

(2) Pravice pacientov s težavami v duševnem zdravju in nacin njihovega uveljavljanja ureja tudi poseben zakon.

(3) Zdravstvena oskrba otrok poteka ustrezno njihovi starosti in zdravstvenemu stanju:

– v otroških oddelkih, razen ce to iz objektivnih razlogov ni mogoce,

– brez nepotrebnih medicinskih posegov in dejanj, ki bi lahko povzrocili telesno ali custveno stisko otrok,

– tako, da se zagotavlja zadovoljevanje custvenih in telesnih potreb otrok in

– tako, da se zagotavlja možnosti za sprostitev, igro in izobraževanje otrok.

(4) Otroci imajo v casu stacionarne in druge zdravstvene oskrbe pravico do stalnega spremstva enega od staršev ali druge osebe, ki skrbi za otroka, razen ce so podani razlogi, zaradi katerih to ne bi bilo v otrokovo korist.

(5) V primeru stacionarne zdravstvene oskrbe otrok se pravica iz prejšnjega odstavka zagotavlja tudi v obliki nastanitve enega od staršev ali druge osebe, ki skrbi za otroka, v skladu s predpisi s podrocja zdravstvenega zavarovanja.

(6) Ce pravica do nastanitve enega od staršev ali druge osebe, ki skrbi za otroka, ni pravica iz zdravstvenega zavarovanja, izvajalci zdravstvenih storitev zagotovijo odplacno nastanitev na zahtevo enega od staršev ali druge osebe, ki skrbi za otroka. Pri tem lahko izvajalec zdravstvenih storitev v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe zaracuna le materialne stroške nastanitve, katerih višino predpiše minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za zdravje.

(7) Ce izvajalec zdravstvenih storitev zaradi omejenih prostorskih zmogljivosti ne more zagotoviti pravice iz prejšnjega odstavka, se prednost pri nastanitvi enega od staršev ali druge osebe, ki skrbi za otroka, presoja glede na starost otroka, krajevno oddaljenost od bivališca otroka oziroma staršev ali druge osebe, ki skrbi za otroka, obstoj posebnih potreb otroka in njegovo zdravstveno stanje.

3. Pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev

9. člen

(prosta izbira)

(1) Pacient ima pravico, da prosto izbere zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev, ki mu bo zaupal svoje zdravljenje.

(2) Ne glede na dolocbo prejšnjega odstavka ima pacient v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe pravico, da prosto izbere zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev v skladu s predpisi s podrocja zdravstvenega zavarovanja.

10. člen

(izjema od proste izbire)

Zdravnik in izvajalec zdravstvenih storitev, ki ga je pacient izbral, lahko pod pogojem, da ne gre za nujno medicinsko pomoc, pacientovo izbiro zavrne le v posebej utemeljenih primerih, ko bi bilo zdravljenje predvidoma manj uspešno oziroma nemogoce ali kadar tako doloca zakon. Pacientu mora predlagati izbiro drugega zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev ter razloge za zavrnitev pojasniti v pisni obliki v osmih dneh od izražene pacientove izbire.

4. Pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe

11. člen

(primerna, kakovostna in varna zdravstvena oskrba)

(1) Pacient ima pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe v skladu z medicinsko doktrino.

(2) Primerna zdravstvena oskrba je tista, ki je skladna s pacientovimi potrebami ter zmožnostmi zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in temelji na enostavnih, preglednih in prijaznih administrativnih postopkih ter vzpostavlja s pacientom odnos sodelovanja in zaupanja.

(3) Kakovostna zdravstvena oskrba je tista, ki dosledno dosega izide zdravljenja, ki so primerljivi s standardi ali najboljšimi praksami, ob upoštevanju temeljnih nacel kakovosti, kot so uspešnost, varnost, pravocasnost, kontinuiteta, ucinkovitost, enakopravnost in osredotocenje na pacienta.

(4) Varna zdravstvena oskrba je tista, ki preprecuje škodo za pacienta v zvezi s samim zdravljenjem in v zvezi z okolišcinami fizicne varnosti bivanja ali zadrževanja pri izvajalcu zdravstvenih storitev.

12. člen

(upravicenost do medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe)

Pacient je do medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe, ki se opravlja na racun javnih sredstev, upravicen, ce je ta po pravilih medicinske stroke potrebna in se glede na sodobno medicinsko doktrino upraviceno pricakuje, da bo pacientu koristna in so pricakovane koristi za pacienta vecje od tveganj ter obremenitev.

13. člen

(zagotavljanje verske duhovne oskrbe)

Pri stacionarni oskrbi mora izvajalec zdravstvenih storitev zagotoviti pogoje za uresnicevanje pravice pacienta do ustrezne verske duhovne oskrbe v skladu z zakonom, ki ureja versko svobodo.

5. Pravica do spoštovanja pacientovega casa

14. člen

(cakalni casi in cakalne dobe)

(1) Pacient ima pravico, da se njegov cas spoštuje.

(2) Izvajalec zdravstvenih storitev nujno medicinsko pomoc pacientu opravi takoj.

(3) Pri zdravstveni storitvi, kjer ne gre za nujno medicinsko pomoc iz prejšnjega odstavka in je ni mogoce opraviti takoj, izvajalec zdravstvenih storitev pacienta uvrsti na cakalni seznam, pri cemer upošteva strokovne standarde glede stopnje nujnosti, ki jo je treba v cakalnem seznamu posebej dokumentirati. Izvajalci zdravstvenih storitev poskrbijo za najkrajši možni cakalni cas, skladno s pogoji financiranja pa tudi za cakalno dobo v okviru razumnega casa.

(4) Stopnja nujnosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se presoja v skladu s pacientovo najvecjo zdravstveno koristjo in tako, da se prepreci resna zdravstvena škoda za pacienta.

(5) Ce pacient iz opravicenih razlogov ni mogel priti na izvedbo zdravstvene storitve, mu je izvajalec zdravstvenih storitev dolžan dolociti cim bližji novi datum nacrtovane zdravstvene storitve.

(6) Ce pacient ni prišel na izvedbo zdravstvene storitve in svojega izostanka ni opravicil v 14 dneh po dnevu nacrtovane zdravstvene storitve, ga izvajalec zdravstvenih storitev crta s cakalnega seznama.

(7) Izvajalec zdravstvenih storitev je dolžan pacienta po opravljeni zdravstveni storitvi crtati s cakalnega seznama.

(8) Ce pacient na zdravstveno storitev caka vec kot tri mesece, ima pravico zahtevati kontrolni pregled pri zdravniku, ki ga je na zdravstveno storitev napotil.

(9) Pacient je lahko za isto zdravstveno storitev vpisan samo v cakalnem seznamu enega izvajalca zdravstvenih storitev v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe. Ce se ugotovi, da je pacient vpisan v vec cakalnih seznamov, izvajalci zdravstvenih storitev pozovejo pacienta, da se v 10 dneh opredeli, na katerem cakalnem seznamu želi biti vpisan. Ce se pacient ne opredeli, se upošteva prvi vpis.

(10) Izvajalec zdravstvenih storitev zagotovi telefonsko narocanje in elektronske oblike narocanja ter delo organizira tako, da pacient ne caka dlje, kot je to potrebno. Nacin narocanja izvajalec zdravstvenih storitev objavi na vidnem mestu v cakalnici na primarni ravni in v specialisticni ambulantni dejavnosti oziroma na obicajnem oglasnem mestu v bolnišnicah ter na njegovih spletnih straneh.

15. člen

(cakalni seznam)

(1) V cakalnem seznamu izvajalcev zdravstvenih storitev na primarni, sekundarni in terciarni ravni, razen za preglede pri izbranem osebnem zdravniku splošne medicine in pediatru oziroma pediatrinji (v nadaljnjem besedilu: pediater), se za vsako zdravstveno storitev posebej vodijo naslednji podatki:

1. zaporedna številka vpisa,

2. datum in ura vpisa,

3. osebno ime pacienta,

4. naslov in kontaktni podatki pacienta,

5. EMŠO pacienta,

6. ZZZS številka zavarovane osebe,

7. predvideni datum izvedbe zdravstvene storitve,

8. datum izvedene zdravstvene storitve,

9. šifra programa oziroma zdravstvene storitve,

10. stopnja nujnosti,

11. izvajalec, ki je pacienta uvrstil na cakalni seznam (šifra zdravstvenega delavca, šifra in drugi podatki o izvajalcu),

12. izvajalec, ki je zdravstveno storitev opravil (šifra zdravstvenega delavca, šifra in drugi podatki o izvajalcu).

(2) Namen obdelave podatkov v cakalnem seznamu je zagotoviti pacientom obvešcenost o vrstnem redu in spoštovanje vrstnega reda ter obvešcenost o cakalni dobi oziroma zagotoviti hiter in enakopraven dostop do zdravstvenih storitev.

(3) Podatki v cakalnem seznamu in podatki o morebitnem spreminjanju vrstnega reda skupaj z obrazložitvijo okolišcin, ki narekujejo spreminjanje vrstnega reda, se hranijo šest mesecev po opravljeni zdravstveni storitvi oziroma izbrisu podatkov.

(4) Pacient ima pravico izvedeti razloge za cakalno dobo in za njeno dolžino ter pravico do vpogleda, prepisa ali kopije cakalnega seznama, pri cemer se lahko seznani zgolj s podatki iz 1., 2., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. tocke prvega odstavka tega člena. Za seznanitev po tem odstavku se uporabljajo dolocbe 41. člena tega zakona, razen tretjega, petega, osmega in devetega odstavka navedenega člena. Izvajalec zdravstvenih storitev seznanitev pacientu omogoci takoj ali najpozneje tri delovne dni po prejemu zahteve. Pacient lahko za posamezno zdravstveno storitev pri istem izvajalcu zdravstvenih storitev vloži zahtevo najvec dvakrat mesecno. Dolocba tega odstavka ne posega v pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki.

(5) Najdaljše dopustne cakalne dobe za posamezne zdravstvene storitve za izvajalce zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe ter postopek vpisa, dolocitev prednostnih kriterijev za uvršcanje pacientov na cakalni seznam in nacin vodenja cakalnih seznamov doloci minister, pristojen za zdravje.

16. člen

(sporocanje podatkov)

(1) Izvajalec zdravstvenih storitev v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe v skladu z zakonom, ki ureja evidence v zdravstvu, in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, podatke iz prvega odstavka prejšnjega člena, razen podatkov iz 4. tocke prvega odstavka prejšnjega člena, stalno izmenjuje z Inštitutom za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Inštitut).

(2) Inštitut na podlagi podatkov iz centralnega registra prebivalstva, zbirk podatkov, ki jih vodi na podlagi zakona, ki ureja zbirke podatkov s podrocja zdravstvenega varstva, in sporocenih podatkov iz prejšnjega odstavka izvajalcem zdravstvenih storitev v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ažurira podatke o pacientih in usklajuje podatke o pacientih, ki so vpisani v vec cakalnih seznamih pri razlicnih izvajalcih zdravstvenih storitev, ter pacientih, katerim je bila zdravstvena storitev že opravljena.

(3) Podatke iz prejšnjega odstavka in podatke iz 15. člena tega zakona pridobiva za potrebe nadzora in financiranja programov tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

17. člen

(nacionalni cakalni seznam)

(1) Inštitut vodi nacionalni cakalni seznam na podlagi podatkov iz prejšnjega člena za namene obvešcenosti pacientov, izmenjave podatkov z izvajalci zdravstvenih storitev, upravljanja sistema zdravstvenega varstva in druge namene v skladu z zakonom, ki ureja evidence v zdravstvu.

(2) Inštitut javno objavlja statisticne podatke o cakalnih dobah.

18. člen

(specialisticni ambulantni pregled)

(1) Pacient, ki ga je izbrani osebni zdravnik napotil na specialisticni ambulantni pregled zaradi nadaljnje zdravstvene oskrbe ali pridobitve podrobnejšega strokovnega mnenja, ima pravico do pregleda v razumnem casu.

(2) Strokovno mnenje poleg diagnosticnih podatkov vsebuje tudi predlog, kakšno naj bo nadaljnje zdravljenje.

(3) Pisno strokovno mnenje prejme pacient na koncu pregleda oziroma najpozneje v treh delovnih dneh po opravljenem pregledu. V nujnih primerih je treba pisno strokovno mnenje pacientu sporociti takoj.

6. Pravica do obvešcenosti in sodelovanja

19. člen

(nacin sporazumevanja)

Pacient ima pravico, da zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci z njim govorijo ali drugace komunicirajo v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti na obmocjih lokalnih skupnosti, kjer je poleg slovenskega jezika uradni jezik tudi italijanski oziroma madžarski jezik.

20. člen

(obvešcenost pacienta in pojasnilna dolžnost)

(1) Pacient ima pravico, da je zaradi uresnicevanja pravice do samostojnega odlocanja o zdravljenju in pravice do sodelovanja v procesu zdravljenja obvešcen o:

– svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe,

– cilju, vrsti, nacinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pricakovanih koristih in izidu predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja,

– možnih tveganjih, stranskih ucinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja, vkljucno s posledicami njegove opustitve,

– morebitnih drugih možnostih zdravljenja,

– postopkih in nacinih zdravljenja, ki v Republiki Sloveniji niso dosegljivi ali niso pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

(2) Pojasnila iz prejšnjega odstavka mora zdravnik, odgovoren za zdravljenje, pojasniti pacientu v neposrednem stiku, obzirno, na pacientu razumljiv nacin oziroma skladno z individualnimi sposobnostmi sprejemanja informacij, v celoti in pravocasno. Za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z vecjim tveganjem ali vecjo obremenitvijo, pacientu da razumljiva ustna in pisna pojasnila zdravnik, ki bo opravil medicinski poseg, ce to ni možno, pa drug zdravnik, ki je usposobljen za tak medicinski poseg.

(3) Pacient ima pravico do sprotnega in podrobnega obvešcanja o poteku zdravljenja ter po koncu medicinskega posega oziroma zdravljenja pravico do obvešcenosti o rezultatu zdravljenja oziroma morebitnih zapletih.

(4) Pacient, ki ni sposoben odlocanja o sebi, uresnicuje pravice po tem členu v skladu z zmožnostmi, ki jih dopušca njegova sposobnost razumevanja.

21. člen

(sodelovanje pacienta)

Pacient ima pravico, da po pridobitvi pojasnil iz prejšnjega člena dejavno sodeluje pri izbiri nacina zdravljenja.

22. člen

(izjeme od pravice do obvešcenosti pacienta)

(1) Pacientu se sme le izjemoma zamolcati podatke o njegovem zdravstvenem stanju, ce zdravnik glede na okolišcine oceni, da bi mu takšno obvestilo povzrocilo resno zdravstveno škodo, razen kadar pacient, ki je sposoben odlocanja v svojo najboljšo zdravstveno korist, izrecno zahteva, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obvešcen. Razloge za zamolcanje podatkov se loceno dokumentira v zdravstveni dokumentaciji.

(2) Zdravnik mora spoštovati pacientovo zahtevo, da se mu podatki o njegovem zdravstvenem stanju ne sporocijo, razen ce bi drugim grozila resna zdravstvena škoda. Zahtevo pacienta se loceno dokumentira v zdravstveni dokumentaciji.

23. člen

(seznanitev pacienta o tem, kdo sodeluje pri njegovem zdravljenju)

(1) Pacient ima pravico vedeti, kdo ga zdravi in kdo sodeluje pri njegovem zdravljenju.

(2) V ordinaciji, ambulanti ali na drugem mestu, kjer se opravlja zdravstvena oskrba, je v cakalnici ali na drugem vidnem mestu objavljeno osebno ime in strokovni ter morebitni znanstveni naziv zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca ter njegova casovna dostopnost.

(3) Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec, ki ima neposreden stik s pacientom, ima na vidnem mestu oznako z navedbo osebnega imena in strokovnega ter morebitnega znanstvenega naziva ter se pacientu osebno predstavi.

(4) V prostorih iz drugega odstavka tega člena mora biti na vidnem mestu objavljen naziv pravne ali fizicne osebe, s katero ima izvajalec zdravstvenih storitev sklenjeno pogodbo za izvajanje laboratorijskih in drugih storitev.

24. člen

(splošne informacije in informacije ob odpustu)

(1) Izvajalci zdravstvenih storitev morajo pacientu na njemu razumljiv nacin pojasniti organizacijske vidike zdravljenja. Pacienta morajo seznaniti tudi s posebnostmi dostopa do storitev, kot so cakalne dobe, cakalni casi in cakalni seznami ter placljivostjo storitev iz programa obveznega zdravstvenega zavarovanja.

(2) Pri vsakem izvajalcu zdravstvenih storitev morajo biti pacientu na voljo pisne informacije o vsebini tega zakona in splošne informacije o izvajalcu in zdravstvenih storitvah, ki jih nudi. Ob sprejemu v stacionarno oskrbo mora biti pacient seznanjen s hišnim redom, ureditvijo nastanitve in bivanja.

(3) Ob odpustu iz bolnišnice ali drugega zavoda ima pacient pravico do pisnega porocila o diagnozi, zdravljenju in zdravstveni negi ter do navodil za nadaljnje zdravljenje in ravnanje do prvega obiska pri osebnem zdravniku, vkljucno s potrebnimi zdravili ali medicinskimi pripomocki.

25. člen

(seznanitev s stroški)

(1) Ce zdravstveno storitev pacient delno ali v celoti placa sam, mu izvajalec zdravstvenih storitev predhodno predloži pisno informacijo o predvidenih stroških zdravstvenih storitev. Po opravljeni zdravstveni storitvi pacient prejme racun za opravljene zdravstvene storitve ter uporabljena zdravila in medicinske pripomocke.

(2) Ce pacient zdravstvene storitve ne placa sam, ga izvajalec zdravstvenih storitev po opravljeni zdravstveni storitvi seznani z obracunom, specificiranim po posameznih zdravstvenih storitvah, uporabljenih zdravilih in medicinskih pripomockih.

(3) Na zahtevo pacienta je izvajalec zdravstvenih storitev dolžan pacientu racun obrazložiti.

7. Pravica do samostojnega odlocanja o zdravljenju

7.1 Pravica do privolitve v zdravstveno oskrbo

26. člen

(privolitev)

(1) Pacient ima pravico do samostojnega odlocanja o zdravljenju, pod pogoji, ki jih doloca zakon.

(2) Pacientu, ki je sposoben odlocanja o sebi, brez njegove poprejšnje svobodne in zavestne privolitve na podlagi prejetih pojasnil iz 20. člena tega zakona ni dovoljeno opraviti medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe, razen v primerih, ki jih doloca zakon.

(3) Pod pogoji iz prejšnjega odstavka in na nacin ter pod drugimi pogoji, ki jih doloca zakon, je privolitev pacienta potrebna tudi v primeru:

– sodelovanja v ucnem procesu, zlasti ob prisotnosti drugih oseb med izvajanjem zdravstvene oskrbe zaradi zdravstvenega izobraževanja, ki ga ureja 43. člen tega zakona,

– uporabe zdravstvenih podatkov za namene, ki ne predstavljajo zdravljenja, ki jo ureja 44. člen tega zakona,

– seznanjanja tretjih oseb z zdravstveno dokumentacijo, ki ga ureja 44. člen tega zakona,

– sporocanja informacij o zdravstvenem stanju tretjim osebam, ki ga ureja 45. člen tega zakona,

– sodelovanja v medicinskih raziskavah,

– preiskav na njemu odvzetem biološkem materialu, pri cemer se te lahko opravijo samo za potrebe njegovega zdravljenja, razen ce morebitno drugo rabo biološkega materiala ureja poseben zakon,

– razpolaganja s telesom ali deli telesa po njegovi smrti za potrebe medicinskega izobraževanja in znanstvenih raziskav, za katerega se smiselno uporabljajo dolocbe zakona, ki ureja odvzem in presaditev delov cloveškega telesa zaradi zdravljenja,

– darovanja organov, tkiv ali celic v casu življenja in po smrti, ki ga ureja poseben zakon.

(4) Pacient lahko da privolitev ustno, z dejanjem oziroma ravnanjem, iz katerega je mogoce zanesljivo sklepati, da pomeni privolitev, ali pisno, kadar tako doloca zakon. Privolitev se lahko da tudi za vec medicinskih posegov skupaj, ce predstavljajo funkcionalno celoto v okviru postopka zdravljenja.

(5) Za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z vecjim tveganjem ali vecjo obremenitvijo, mora biti pacientova privolitev dokumentirana na obrazcu iz 27. člena tega zakona.

(6) Kadar pacient ne more dati pisne privolitve, lahko da privolitev tudi ustno v prisotnosti dveh polnoletnih pric, kar je treba dokumentirati na obrazcu iz 27. člena tega zakona, skupaj z navedbo razloga nezmožnosti.

(7) Ce pacient v medicinski poseg privoli, pisne privolitve pa noce dati, je treba to dejstvo in morebitne razloge dokumentirati na obrazcu iz 27. člena tega zakona in potrditi s podpisom dveh polnoletnih pric.

27. člen

(privolitveni obrazec)

(1) Privolitev iz petega odstavka prejšnjega člena se dokumentira na privolitvenem obrazcu, ki vsebuje:

– osnovne podatke o izvajalcu zdravstvenih storitev,

– opis medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe z navedbo poglavitnih možnih zapletov in pricakovanih koristi ter povzetek drugih pojasnil iz 20. člena tega zakona,

– osebno ime in podpis zdravnika, ki opravi pojasnilno dolžnost, oziroma zdravnika, ki medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo izvede,

– privolitveno in zavrnitveno izjavo ter izjavo o prejemu in razumevanju pojasnil iz 20. člena tega zakona ter izjavo o preklicu iz 31. člena tega zakona,

– osebno ime in ZZZS številko zavarovane osebe ali drug osebni podatek, ki identificira pacienta,

– osebno ime in drug podatek, ki omogoca identifikacijo pric, oseb, ki dajejo soglasje, in oseb, ki dajejo privolitev namesto pacienta, ki ni sposoben odlocanja o sebi,

– osebna imena, kontaktne podatke in razmerje do pacienta tistih oseb, ki jih pacient doloci v okviru privolitve iz tretje in cetrte alineje tretjega odstavka prejšnjega člena in nacin ter obseg uresnicevanja pravice,

– cas in datum danih izjav,

– navedbo razlogov in okolišcin iz šestega in sedmega odstavka prejšnjega člena,

– podpis pacienta, razen v primerih, ki jih doloca ta zakon, in podpise drugih oseb, kadar je to potrebno,

– druge sestavine, ki so potrebne glede na naravo in okolišcine privolitve oziroma zavrnitve, ali jih doloca drug zakon.

(2) Natancnejšo vsebino in obliko privolitvenega obrazca predpiše minister, pristojen za zdravje.

(3) Fotokopijo izpolnjenega in podpisanega privolitvenega obrazca se izroci tudi pacientu.

7.2 Zdravstvena oskrba brez privolitve

28. člen

(nujna medicinska pomoc)

Ce pacient ni sposoben odlocanja o sebi ali ni zmožen izraziti svoje volje, se lahko opravi nujna medicinska pomoc brez njegove privolitve.

29. člen

(medicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba brez privolitve pacienta)

Medicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba, ki ni poseg oziroma oskrba iz prejšnjega člena in hkrati ni operativni ali drug medicinski poseg, povezan z vecjim tveganjem ali vecjo obremenitvijo, se pacientu lahko opravi brez njegove privolitve pod naslednjimi pogoji:

– pacient ni sposoben odlocanja o sebi,

– zdravnik ni vedel in ni mogel vedeti, da je pacient, pacientov zdravstveni pooblašcenec oziroma pooblašcenka (v nadaljnjem besedilu: pacientov zdravstveni pooblašcenec), pacientov zakoniti zastopnik oziroma zastopnica (v nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) ali druga oseba, ki po zakonu lahko da privolitev, posegu nasprotoval,

– privolitve oseb iz prejšnje alineje v razumnem casu ni bilo mogoce pridobiti in

– bo medicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba pacientu v najvecjo zdravstveno korist.

7.3 Pravica do zavrnitve zdravstvene oskrbe

30. člen

(zavrnitev)

(1) Pacient, ki je sposoben odlocanja o sebi, ima pravico zavrniti predlagani medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, razen kadar bi to ogrozilo življenje ali huje ogrozilo zdravje drugih.

(2) Ce zdravnik, ki pacienta zdravi, oceni, da je pacientova odlocitev v nasprotju z njegovo najboljšo zdravstveno koristjo in bi zavrnitev lahko ogrozila njegovo življenje ali povzrocila nepopravljivo in hudo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja, mora poskusiti pacienta o tem prepricati, po potrebi pa za pomoc zaprositi pacientove ožje družinske clane oziroma predlagati pacientu pridobitev drugega mnenja.

(3) Zavrnitev medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe ne sme imeti posledic v odnosu zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev do pacienta.

(4) Za operativne ali druge medicinske posege, povezane z vecjim tveganjem ali vecjo obremenitvijo, se zavrnitev dokumentira na obrazcu iz 27. člena tega zakona.

31. člen

(preklic privolitve ali zavrnitve)

(1) Pacient ima pravico kadar koli preklicati privolitev v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo pod pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(2) Pacient ima pravico kadar koli preklicati zavrnitev medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe pod pogoji iz 26. člena tega zakona.

8. Pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje

32. člen

(pacientov zdravstveni pooblašcenec)

(1) Pacient, ki je sposoben odlocanja o sebi in je dopolnil 18 let starosti, lahko doloci osebo, ki bo v primeru in za cas njegove nesposobnosti odlocanja o sebi odlocala o njegovi zdravstveni oskrbi in drugih pravicah iz tega zakona (v nadaljnjem besedilu: pacientov zdravstveni pooblašcenec).

(2) Pacientov zdravstveni pooblašcenec je lahko oseba, ki je sposobna odlocanja o sebi in je dopolnila 18 let starosti. Pacientov zdravstveni pooblašcenec ima pravico do seznanitve s pacientovo zdravstveno dokumentacijo in njegovim zdravstvenim stanjem ter pojasnili, ki so pomembna za odlocanje o zdravstveni oskrbi.

(3) Pacient zdravstvenega pooblašcenca doloci s pisnim pooblastilom, na katerem mora biti pacientov podpis overjen. V pooblastilu lahko pacient doloci navodila in usmeritve glede njegove zdravstvene oskrbe ter morebitne omejitve pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in njegovim zdravstvenim stanjem.

(4) Pooblastilo iz prejšnjega odstavka lahko pacient kadar koli preklice s pisno izjavo, pacientov zdravstveni pooblašcenec pa se mu lahko ob vsakem casu odpove s pisno izjavo, razen kadar bi odpoved lahko povzrocila resno zdravstveno škodo za pacienta.

(5) Osebno ime, rojstni in kontaktni podatki pacientovega zdravstvenega pooblašcenca so izvajalcu zdravstvenih storitev dostopni prek informacijskega sistema kartice zdravstvenega zavarovanja ali centralne evidence zdravstvene dokumentacije. Postopek zapisa in izbrisa podatkov, hrambo in postopek seznanitve s pooblastilom predpiše minister, pristojen za zdravje.

33. člen

(izkljucitev oseb, ki so po zakonu upravicene do odlocanja o zdravstveni oskrbi)

(1) Pacient, ki je sposoben odlocanja o sebi in je dopolnil 18 let starosti, lahko s pisno izjavo izkljuci ali omeji osebe, ki so upravicene do odlocanja o njegovi zdravstveni oskrbi po tem zakonu, za primere ko ni sposoben odlocanja o sebi.

(2) Izjava iz prejšnjega odstavka je izvajalcu zdravstvenih storitev dostopna prek informacijskega sistema kartice zdravstvenega zavarovanja ali centralne evidence zdravstvene dokumentacije.

34. člen

(upoštevanje vnaprej izražene volje)

(1) Pacient, ki je sposoben odlocanja o sebi in je dopolnil 18 let starosti, ima pravico, da se upošteva njegova volja o tem, kakšne zdravstvene oskrbe ne dovoljuje, ce bi se znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben dati veljavne privolitve, ce:

– bi trpel za hudo boleznijo, ki bi glede na dosežke medicinske znanosti v kratkem casu vodila v smrt tudi ob ustreznem medicinskem posegu oziroma zdravstveni oskrbi in tako zdravljenje ne daje upanja na ozdravitev oziroma izboljšanja zdravja ali lajšanje trpljenja, ampak samo podaljšuje preživetje,

– bi mu medicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba podaljšala življenje v položaju, ko bo bolezen ali poškodba povzrocila tako hudo invalidnost, da bo dokoncno izgubil telesno ali duševno sposobnost, da bi skrbel zase.

(2) Volja iz prve alineje prejšnjega odstavka je za zdravnika zavezujoca, volja iz druge alineje prejšnjega odstavka pa mora biti upoštevana kot smernica pri odlocanju o zdravljenju.

(3) Vnaprej izraženo voljo je treba upoštevati, ko nastopi položaj, ki ga predvideva opredelitev in ce hkrati ne obstoji utemeljen dvom, da bi pacient voljo v teh okolišcinah preklical.

(4) Vnaprej izražena volja mora biti dokumentirana na obrazcu iz 27. člena tega zakona.

(5) Izbrani osebni zdravnik in zastopnik pacientovih pravic pacienta pred izjavljanjem vnaprej izražene volje natancno poucita o pomenu in posledicah njegove odlocitve. Ugotovitev identitete pacienta, ugotovitve glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena, osnovna pojasnila ter podpisi pacienta, izbranega osebnega zdravnika in zastopnika pacientovih pravic so sestavni del obrazca iz 27. člena tega zakona.

(6) Pisna izjava iz prvega odstavka tega člena velja pet let in jo pacient lahko ne glede na sposobnost odlocanja o sebi kadar koli s pisno izjavo preklice.

(7) Podatek o tem, da je pacient dal izjavo po tem členu, je zdravniku dostopen prek informacijskega sistema kartice zdravstvenega zavarovanja ali centralne evidence zdravstvene dokumentacije. Postopek zapisa in izbrisa podatkov, hrambo in postopek seznanitve z izjavo predpiše minister, pristojen za zdravje.

9. Poseben nacin uveljavljanja pravic pacientov, ki niso sposobni odlocanja o sebi

35. člen

(otroci)

(1) Kadar otrok ni sposoben privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, se ta sme opraviti le, ce ga dovolijo njegovi starši ali skrbnik oziroma skrbnica (v nadaljnjem besedilu: skrbnik). Enako velja za posebne vrste privolitev iz tretjega odstavka 26. člena tega zakona, ce zakon ne doloca drugace.

(2) Šteje se, da otrok do 15. leta starosti ni sposoben privolitve, razen ce zdravnik glede na otrokovo zrelost oceni, da je za to sposoben, pri cemer se glede okolišcin, ki govorijo o sposobnosti odlocanja o sebi, praviloma posvetuje s starši oziroma skrbnikom. Šteje se, da je otrok, ki je dopolnil 15. let starosti, sposoben privolitve, razen ce zdravnik glede na otrokovo zrelost oceni, da za to ni sposoben, pri cemer se glede okolišcin, ki govorijo o sposobnosti odlocanja o sebi, praviloma posvetuje s starši oziroma skrbnikom.

(3) O privolitvi iz tega člena odlocata starša praviloma sporazumno.

(4) Za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z vecjim tveganjem ali vecjo obremenitvijo, oziroma medicinski poseg, ki utegne imeti pomembne posledice za otroka, se zahteva privolitev obeh staršev, razen kadar:

– eden od staršev ni znan ali je neznanega bivališca,

– je enemu od staršev odvzeta roditeljska pravica,

– eden od staršev zaradi zacasne zadržanosti mnenja ne more dati pravocasno brez nevarnosti za nastanek resne zdravstvene škode za otroka,

– eden od staršev ne izpolnjuje pogojev, ki se zahtevajo za pacientovo sposobnost odlocanja o sebi.

(5) Za privolitev po prejšnjem odstavku se uporabljajo dolocbe 27. člena tega zakona, ki veljajo za privolitev.

(6) Kadar se starša o operativnem ali drugem medicinskem posegu, povezanem z vecjim tveganjem ali vecjo obremenitvijo, oziroma medicinskem posegu, ki utegne imeti pomembne posledice za otroka, ne moreta odlociti sporazumno, lahko predlagata, da jima pri tem pomaga ali odloci organ, ki je za to pristojen po predpisih, ki urejajo družinska razmerja.

(7) Za druge medicinske posege oziroma zdravstveno oskrbo, ki ne predstavlja posegov oziroma oskrbe iz prejšnjega odstavka, lahko da privolitev tisti od staršev, ki je takrat, ko se privolitev daje, prisoten. Ce sta prisotna oba in ne soglašata, zdravnik pridobi soglasje konzilija v najvecjo možno korist otroka, ce to ni mogoce, pa od drugega zdravnika, ki dotlej ni bil in pozneje ne bo vkljucen v pacientovo zdravljenje. Odlocitev na obrazcu iz 27. člena tega zakona podpišejo eden od staršev, ki soglaša z medicinskim posegom oziroma zdravstveno oskrbo, in clani konzilija oziroma zdravnik, ki je dal soglasje.

(8) Otrok ima pravico, da se kadar o njegovi zdravstveni oskrbi odlocajo druge osebe, kolikor je najbolj mogoce upošteva njegovo mnenje, ce ga je sposoben izraziti in ce razume njegov pomen ter posledice.

(9) Na nacin, kot je dolocen v prejšnjih odstavkih, uveljavlja otrok tudi druge pravice iz 5. člena tega zakona, ce ta zakon ne doloca drugace.

36. člen

(omejitev odlocanja staršev oziroma skrbnika)

Nujna medicinska pomoc se lahko opravi tudi, kadar jo starši ali skrbnik zavrnejo.

37. člen

(pacienti s težavami v duševnem zdravju)

(1) Kadar pacient zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, ni sposoben privolitve v medicinski poseg, se ta sme opraviti le, ce ga dovoli zakoniti zastopnik.

(2) Ce pacient iz prejšnjega odstavka nima zakonitega zastopnika, izvajalec zdravstvenih storitev obvesti pristojni organ za zacetek postopka za postavitev zakonitega zastopnika.

(3) Ce zdravnik ugotovi, da zakoniti zastopnik ne odloca v najboljšo zdravstveno korist pacienta, o tem obvesti organ, ki je postavil zakonitega zastopnika, za zagotovitev ustreznega zastopanja.

(4) Dokler pacientu iz prvega odstavka tega člena ni postavljen zakoniti zastopnik, lahko privolitev v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo dajo osebe, ki so sposobne odlocanja o sebi in so dopolnile 18 let starosti, in sicer v naslednjem izkljucujocem vrstnem redu:

– pacientov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz istospolne skupnosti,

– pacientovi otroci ali posvojenci,

– pacientovi starši oziroma posvojitelji,

– pacientovi bratje ali sestre,

– pacientovi stari starši,

– pacientovi vnuki.

(5) Ce osebe iz posamezne alineje prejšnjega odstavka ne dosežejo soglasja o izvedbi medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe, odloci o tem zdravnik, ki ga zdravi, pri cemer upošteva podana mnenja in pacientovo najvecjo zdravstveno korist.

(6) Dolocbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za privolitve iz tretjega odstavka 26. člena tega zakona.

(7) Na nacin, kot je doloceno v tem členu, uveljavlja pacient iz prvega odstavka tega člena tudi druge pravice iz 5. člena tega zakona, ce zakon ne doloca drugace.

(8) Zakoniti zastopnik in druge osebe iz cetrtega odstavka tega člena ne morejo zavrniti nujne medicinske pomoci pacientu s težavami v duševnem zdravju.

38. člen

(zacasna nesposobnost odlocanja o sebi)

(1) Kadar pacient zacasno ni sposoben odlocanja o sebi, se uporabljajo dolocbe prvega, cetrtega, petega in šestega odstavka prejšnjega člena.

(2) Na nacin, kot je dolocen v tem členu, uveljavlja pacient, ki je zacasno nesposoben odlocanja o sebi, tudi druge pravice iz 5. člena tega zakona, ce zakon ne doloca drugace.

(3) Zakoniti zastopnik in druge osebe iz cetrtega odstavka prejšnjega člena ne morejo zavrniti nujne medicinske pomoci pacientu, ki zacasno ni sposoben odlocanja o sebi.

10. Pravica do preprecevanja in lajšanja trpljenja

39. člen

(preprecevanje in lajšanje trpljenja)

(1) Pacient ima pravico, da se brez odlašanja ukrene vse potrebno za odpravo ali najvecjo možno ublažitev bolecin in drugega trpljenja, povezanega z njegovo boleznijo.

(2) Pacient ima pravico, da se pri njegovi zdravstveni oskrbi po strokovnih standardih preprecijo nepotrebne bolecine in drugo trpljenje, povezano z medicinskim posegom.

(3) Pacient v koncni fazi bolezni in pacient z neozdravljivo boleznijo, ki povzroca hudo trpljenje, ima pravico do paliativne oskrbe.

11. Pravica do drugega mnenja

40. člen

(pridobitev drugega mnenja)

(1) Pacient ima pravico kadarkoli pridobiti drugo mnenje.

(2) Pacient ima v okviru mreže izvajalcev javne zdravstvene službe pri zdravljenju na sekundarni in terciarni ravni pravico v razumnem casu pridobiti drugo mnenje.

(3) Pravica iz prejšnjega odstavka se lahko uveljavi najvec enkrat za oceno istega zdravstvenega stanja. Pred uveljavitvijo te pravice morata pacient in zdravnik, ki ga zdravi, opraviti temeljit pogovor o razlogih, namenu in potrebnosti pridobitve drugega mnenja, na podlagi katerega pacient presodi, ali bo pravico do drugega mnenja uveljavil.

(4) Pacient uveljavi pravico iz drugega odstavka tega člena pri izvajalcu zdravstvenih storitev, pri katerem se zdravi. Ce izvajalec zdravstvenih storitev te pravice ne more zagotoviti, pacientu uveljavitev pravice zagotovi pri drugem izvajalcu zdravstvenih storitev v okviru mreže izvajalcev javne zdravstvene službe, kateremu posreduje potrebno zdravstveno dokumentacijo.

12. Pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo

41. člen

(nacin seznanitve z zdravstveno dokumentacijo)

(1) Pacient ima ob prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca pravico do neoviranega vpogleda in prepisa zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Fotokopiranje ali drugo reprodukcijo zdravstvene dokumentacije mora zagotoviti izvajalec zdravstvenih storitev. Verodostojno reprodukcijo slikovne dokumentacije, ki se ne hrani v elektronski obliki, je izvajalec zdravstvenih storitev dolžan zagotoviti, ce razpolaga s tehnicnimi sredstvi, ki to omogocajo.

(2) Pacientu oziroma njegovemu pooblašcencu ali drugi osebi, ki ima pravico do seznanitve, se omogoci seznanitev pod pogojem, da je zagotovljena njihova identifikacija in izkazana pravna podlaga.

(3) Izvajalec zdravstvenih storitev mora pravico iz prvega odstavka tega člena pacientu omogociti takoj ali najpozneje pet delovnih dni po prejemu zahteve. Pacient lahko pri istem izvajalcu zdravstvenih storitev vloži zahtevo najvec dvakrat mesecno.

(4) Izvajalec zdravstvenih storitev lahko za izvajanje pravic iz prvega odstavka tega člena zaracuna materialne stroške preslikave oziroma druge reprodukcije in posredovanja v skladu s predpisi s podrocja varstva osebnih podatkov.

(5) Poleg pravic iz prejšnjih odstavkov tega člena ima pacient pravico zahtevati:

– da se dodajo njegove pripombe k zapisom v zdravstveni dokumentaciji,

– osnovna ustna pojasnila o vsebini zdravstvene dokumentacije, razen kadar pacient prejme izcrpna pojasnila na podlagi 20. člena tega zakona,

– izcrpna ustna pojasnila o vsebini zdravstvene dokumentacije, ce glede posameznih delov dokumentacije ni prejel pojasnil na podlagi 20. člena tega zakona.

Izvajalec zdravstvenih storitev mu mora omogociti uresnicitev pravice iz prve in druge alineje tega odstavka v roku iz tretjega odstavka tega člena, uresnicitev pravice iz tretje alineje tega odstavka pa v 15 dneh od prejema zahteve.

(6) Osebe, ki so po zakonu ali po pooblastilu pacienta upravicene do odlocanja o pacientovi zdravstveni oskrbi, imajo pravico do seznanitve s pacientovo zdravstveno dokumentacijo pod pogoji in na nacin, dolocen v prejšnjih odstavkih tega člena, le kadar imajo pravico odlocanja o konkretni zdravstveni oskrbi pacienta in v obsegu, ki je potreben za odlocanje.

(7) Za uresnicevanje pravice po tem členu lahko pacient, ki je sposoben odlocanja o sebi, pisno pooblasti katero koli osebo, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 32. člena tega zakona.

(8) Pri uresnicevanju pravice po tem členu je treba upoštevati tudi dolocbe prvega odstavka 22. člena tega zakona.

(9) Pacient ima na podlagi smiselne uporabne dolocb prejšnjih odstavkov tega člena pravico do samostojnega dostopa do svojega elektronskega zdravstvenega zapisa in podatkov v informacijskem sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja, ce zdravstveni sistem to omogoca.

(10) Pacient in druge upravicene osebe imajo ob kršitvi dolocbe tega člena pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblašcencu. Za postopek pred Informacijskim pooblašcencem se poleg dolocb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, smiselno uporabljajo tudi dolocbe 10., 11. in 12. člena Zakona o Informacijskem pooblašcencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A). Izvajalec zdravstvenih storitev se v tem postopku šteje kot prvostopenjski organ. Dolocbe tega odstavka se uporabljajo tudi za postopek po petem odstavku 42. člena in sedmem odstavku 45. člena tega zakona.

42. člen

(seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti)

(1) Po pacientovi smrti imajo pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo osebe, ki so za obdelavo podatkov pooblašcene z zakonom, in osebe, za katere je pacient predhodno dal izrecno privolitev v pisni obliki.

(2) Po pacientovi smrti imajo pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo pacientov zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, otroci in posvojenci, kadar teh oseb ni, pa pacientovi starši. Osebam iz prejšnjega stavka se omogoci le dostop do tistih podatkov, ki so potrebni za dosego zakonitega namena seznanitve. Osebe iz prvega stavka, ki se želijo seznaniti z zdravstveno dokumentacijo, ki je nastala v casu, ko umrli pacient ni bil sposoben odlocanja o sebi in se je to stanje brez prekinitev nadaljevalo do njegove smrti, morajo za seznanitev izkazati pravni interes. Z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta se lahko seznanijo tudi druge osebe, ki za to izkažejo pravni interes z ustrezno listino, pri cemer se jim omogoci le dostop do tistih podatkov, ki so potrebni za uveljavljanje njihovega pravnega interesa.

(3) Zahteva za seznanitev oseb iz prejšnjega odstavka se delno ali v celoti zavrne, ce tako doloca zakon ali ce je pacient seznanitev pred smrtjo pisno ali ustno v navzocnosti dveh pric izrecno prepovedal.

(4) Ne glede na izrecno prepoved umrlega pacienta imajo pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na razloge, ki utegnejo bistveno vplivati na njihovo zdravje, pacientovi starši, pacientovi potomci do katerega koli kolena, pacientov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz istospolne skupnosti, bratje in sestre ali druge osebe, ki so bile z umrlim pacientom v posebnem razmerju in to z gotovostjo izkažejo. Seznanitev se izvede prek pacientovega izbranega osebnega zdravnika ali zdravnika, ki je bil kako drugace udeležen v postopku zdravljenja, ce tega ni, pa zdravnika doloci izvajalec zdravstvenih storitev, ki razpolaga s pacientovo zdravstveno dokumentacijo.

(5) O zahtevi za seznanitev odloci izvajalec zdravstvenih storitev v 15 dneh od prejema obrazložene zahteve. Ce je zahteva delno ali v celoti zavrnjena, imajo osebe iz prvega, drugega in cetrtega odstavka tega člen
a pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblašcencu.

(6) Pacient ima pravico dolociti osebe, ki se po njegovi smrti lahko seznanijo z njegovo zdravstveno dokumentacijo, in osebe, katerim seznanitev z njegovo zdravstveno dokumentacijo prepoveduje. Pravica iz tega odstavka se uresnicuje na nacin in pod pogoji, ki jih doloca 45. člen tega zakona. Prepoved oziroma dolocitev oseb se lahko evidentira tudi v centralni evidenci zdravstvene dokumentacije.

13. Pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov

43. člen

(zasebnost pri opravljanju zdravstvene storitve)

(1) Izvajalci zdravstvenih storitev morajo pri vsakokratni zdravstveni oskrbi spoštovati pacientovo zasebnost, zlasti njegova moralna, kulturna, verska, filozofska in druga osebna prepricanja, ob upoštevanju medicinske doktrine.

(2) Pacientu se omogoci, da so pri medicinskem posegu oziroma zdravstveni oskrbi navzoci le:

– zdravstveni delavci oziroma zdravstveni sodelavci, ki opravljajo medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo,

– osebe, za katere želi, da so navzoce, ce je to glede na naravo medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe izvedljivo,

– osebe, ki imajo v konkretnem primeru pravico do privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, ce pacient ni sposoben odlocanja o sebi in ce je to glede na naravo medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe izvedljivo,

– druge osebe, ce tako doloca zakon.

(3) Osebe, katerih navzocnost je potrebna za potrebe zdravstvenega izobraževanja, so lahko navzoce le s predhodno privolitvijo pacienta. Privolitev lahko dajo tudi osebe, ki imajo v konkretnem primeru pravico do privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, ce pacient ni sposoben odlocanja o sebi.

(4) Dolocitev oseb iz druge alineje drugega odstavka tega člena in privolitev iz prejšnjega odstavka mora biti dana v obliki, ki se zahteva za privolitev v konkreten medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo.

(5) Pacient ima pravico zahtevati izvedbo drugih primernih in razumnih ukrepov za varstvo njegove zasebnosti pri zdravstveni oskrbi.

44. člen

(varstvo osebnih podatkov)

(1) Pacient ima pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vkljucno s podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih o svojem zdravljenju.

(2) S pacientovimi zdravstvenimi in drugimi osebnimi podatki morajo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ravnati v skladu z nacelom zaupnosti in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(3) Uporaba in druga obdelava pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov je za potrebe zdravljenja dopustna tudi na podlagi pacientove privolitve ali privolitve oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo, ce pacient ni sposoben odlocanja o sebi.

(4) Uporaba in druga obdelava pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene oskrbe je dovoljena le z njegovo privolitvijo ali privolitvijo oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo, ce pacient ni sposoben odlocanja o sebi. Po pacientovi smrti lahko dajo privolitev njegovi ožji družinski clani, razen ce je pacient to pisno prepovedal.

(5) Ne glede na dolocbo prejšnjega odstavka lahko uporabo pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene oskrbe doloca zakon.

(6) Privolitev za uporabo in drugo obdelavo osebnih podatkov po tretjem in cetrtem odstavku tega člena ni potrebna:

– ce za namene epidemioloških in drugih raziskav, izobraževanja, medicinskih objav ali druge namene pacientova istovetnost ni ugotovljiva,

– ce za namene spremljanja kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe pacientova istovetnost ni ugotovljiva,

– kadar prijavo zdravstvenega stanja zahteva zakon,

– kadar se zaradi potreb zdravljenja podatki posredujejo drugemu izvajalcu zdravstvenih storitev,

– kadar to doloca drug zakon.

(7) Osebni podatki, ki se obdelujejo v skladu s tretjim, cetrtim in petim odstavkom tega člena, morajo biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.

(8) Pacient ima pravico dolociti osebe, ki se lahko seznanijo z njegovo zdravstveno dokumentacijo, in osebe, katerim seznanitev z njegovo zdravstveno dokumentacijo prepoveduje, ce to ni v nasprotju z zakonom. Pravica iz tega odstavka se uresnicuje na nacin in pod pogoji, ki jih doloca 45. člen tega zakona.

45. člen

(varovanje poklicne skrivnosti)

(1) Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ter osebe, ki so jim zaradi narave njihovega dela podatki dosegljivi, so dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica ali dela zvedo o pacientu, zlasti informacije o njegovem zdravstvenem stanju, njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb (v nadaljnjem besedilu: informacije o zdravstvenem stanju).

(2) Dolžnosti varovanja informacij o zdravstvenem stanju pacienta lahko zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca ali drugo osebo, ki so ji ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela, razreši:

– pacient,

– starši oziroma skrbnik za otroka pred dopolnjenim 15. letom starosti,

– starši oziroma skrbnik za otroka po dopolnjenem 15. letu starosti, ce so informacije potrebne za izvrševanje roditeljske pravice oziroma skrbništva, otrok pa sporocanja ni prepovedal,

– oseba, ki je imela pravico do privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, ce pacient ni bil sposoben odlocanja o sebi, vendar samo glede informacij o zdravstvenem stanju, ki so vezane na medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, v katero je privolila,

– sodišce,

– druge osebe, kadar tako doloca zakon.

(3) Zdravnik lahko sporoci informacije o zdravstvenem stanju pacienta, ce je to nujno potrebno za varovanje življenja ali preprecitev hudega poslabšanja zdravja drugih oseb. Zdravnik mora naznaniti sum storitve kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ter kaznivega dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, pri katerih je bil kot oškodovanec udeležen otrok.

(4) Pacient ima z dopolnjenim 15. letom starosti pravico pisno na obrazcu iz 27. člena tega zakona ali ustno ob navzocnosti dveh polnoletnih pric dolociti, komu, kdaj in katere informacije o njegovem zdravstvenem stanju sme, mora ali ne sme zdravnik ali druga oseba, ki jo zdravnik pooblasti, sporociti, razen ce zakon doloca drugace. Enako velja za sporocanje informacij o zdravstvenem stanju, ki se nanašajo na medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, v katero je pacient do 15. leta starosti lahko samostojno privolil. Izjava se lahko da za posamezen medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo ali za vse bodoce medicinske posege oziroma bodoco zdravstveno oskrbo pri posameznem izvajalcu zdravstvenih storitev.

(5) Ce pacient ne izkoristi pravice po prejšnjem odstavku ali tega zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more storiti, se informacije o njegovem zdravstvenem stanju lahko sporocijo osebam iz drugega odstavka tega člen
a, njegovim ožjim družinskim clanom, bližnjim osebam ter osebam, ki so bile v zvezi s konkretnim medicinskim posegom oziroma zdravstveno oskrbo upravicene dati privolitev, ce pacient ni bil sposoben odlocanja o sebi.

(6) V primeru iz 22. člena tega zakona osebe iz prejšnjih odstavkov tega člena nimajo pravice pridobiti vec informacij, kot bi jih pridobil pacient, razen ce je pacient dolocil drugace.

(7) O zahtevi za seznanitev na podlagi drugega in petega odstavka tega člena odloci izvajalec zdravstvenih storitev v petih dneh od prejema zahteve. Ce se zahteva delno ali v celoti zavrne, imajo upravicene osebe pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblašcencu, ce gre za informacije, ki izvirajo iz zdravstvene dokumentacije.

(8) Drugi, tretji, cetrti, peti in sedmi odstavek tega člena se uporabljajo tudi za posredovanje zdravstvene dokumentacije.

(9) Izvajalec zdravstvenih storitev ob smrti pacienta ne glede na njegovo prepoved sporocanja informacij o zdravstvenem stanju na primeren nacin obvesti ožje družinske clane o njegovi smrti in njenem vzroku. Ce izvajalec zdravstvenih storitev za te osebe ne ve, o smrti pacienta obvesti pristojni organ.

46. člen

(nedovoljena obdelava osebnih podatkov)

Izvajalci zdravstvenih storitev morajo vsak ugotovljen ali sporocen primer nedovoljenega sporocanja ali druge nedovoljene obdelave osebnih podatkov o pacientu, ne glede na voljo pacienta, posebej raziskati in ugotoviti morebitno odgovornost zdravstvenih delavcev, zdravstvenih sodelavcev ali drugih oseb ter primer pisno dokumentirati. O tem morajo obvestiti pacienta, pristojnega zastopnika pacientovih pravic in Informacijskega pooblašcenca.

14. Pravica do obravnave kršitev pacientovih pravic

47. člen

(vrste postopkov za varstvo pacientovih pravic)

(1) Pacient, ki meni, da so mu bile kršene pravice, dolocene s tem zakonom, ima pravico do obravnave kršitev v naslednjih postopkih, ki jih ureja ta zakon:

– prva obravnava kršitve pacientovih pravic pred pristojno osebo izvajalca zdravstvenih storitev na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve (v nadaljnjem besedilu: postopek z zahtevo za prvo obravnavo kršitve),

– druga obravnava kršitve pacientovih pravic v postopku pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve (v nadaljnjem besedilu: postopek z zahtevo za drugo obravnavo kršitve).

(2) Dolocbe tega zakona, ki urejajo postopke za varstvo pacientovih pravic, ne posegajo v predpise, ki urejajo nadzor za zagotovitev strokovnosti dela zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter izvajalcev zdravstvenih storitev.

(3) Za kršitve pravic iz zdravstvenega zavarovanja se uporabljajo dolocbe predpisov s podrocja zdravstvenega zavarovanja.

48. člen

(splošna postopkovna nacela)

(1) Postopki za varstvo pacientovih pravic morajo zagotavljati:

– obvešcenost in podporo pacientu,

– preprosto, pregledno, hitro in ucinkovito reševanje,

– brezplacno svetovanje in pomoc zastopnika pacientovih pravic,

– nepristranskost in poštenost obravnave,

– ustrezno sprotno dokumentiranje postopkovnih dejanj udeležencev,

– reševanje in koncanje postopka tam, kjer je nastal povod zanj,

– praviloma ustno obravnavanje,

– izkljucitev javnosti,

– možnosti za mirno reševanje sporov.

(2) Glede vprašanja procesne sposobnosti v postopkih za varstvo pacientovih pravic se za paciente, ki niso sposobni odlocanja o sebi, smiselno uporabljajo dolocbe tega zakona, ki urejajo poseben nacin uveljavljanja pravic pacientov, ki so nesposobni odlocanja o sebi. Kadar o uvedbi postopkov odlocajo otrokovi starši, sporazumna odlocitev ni potrebna.

(3) Uvedbo postopkov lahko zahtevajo tudi ožji družinski clani ali bližnje osebe, ce pacient s tem soglaša. Po pacientovi smrti lahko uvedbo postopkov zahtevajo pacientovi ožji družinski clani.

(4) Pacienti iz drugega odstavka tega člena imajo pravico, da se v postopkih obravnave kršitve njihovih pravic v najvecji možni meri zagotovi njihovo sodelovanje in upošteva njihovo mnenje, ce so ga sposobni izraziti in ce razumejo njegov pomen ter posledice.

(5) Uveljavljanje kršitev pacientovih pravic po tem zakonu ni pogoj za uresnicevanje pravice do morebitnega sodnega varstva.

15. Pravica do brezplacne pomoci pri uresnicevanju pacientovih pravic

49. člen

(pristojnosti zastopnika pacientovih pravic)

(1) Pri uresnicevanju pravic po tem zakonu pacientu svetuje, pomaga ali ga zastopa zastopnik pacientovih pravic (v nadaljnjem besedilu: zastopnik) zlasti tako, da:

– pacientu na primeren nacin svetuje o vsebini pravic, nacinih in možnostih njihovega uveljavljanja v casu pred ali med zdravljenjem in kadar so te kršene,

– daje konkretne usmeritve za uveljavljanje pravic in predlaga možne rešitve,

– pacientu nudi pomoc pri vlaganju pravnih sredstev po tem zakonu,

– za pacienta opravlja potrebne poizvedbe v zvezi z domnevnimi kršitvami pri izvajalcih zdravstvenih storitev,

– pri izvajalcih zdravstvenih storitev neformalno posreduje z namenom hitrega odpravljanja kršitev,

– kadar ne gre za kršitev pravic po tem zakonu, pacienta napoti na pristojno pravno ali fizicno osebo ali pristojen državni organ,

– v okviru pacientovega pooblastila vlaga pravna sredstva po tem zakonu in daje predloge, pojasnila in druge izjave v imenu in v korist pacienta za hitro in uspešno razrešitev spora.

(2) Zastopnik daje pacientu osnovne informacije, nudi strokovno pomoc in daje konkretne usmeritve tudi pri uveljavljanju pravic s podrocja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti.

(3) Poleg nalog iz prejšnjih odstavkov zastopnik skrbi za promocijo pacientovih pravic in njihovo uresnicevanje v sistemu zdravstvenega varstva. Pri tem lahko izvajalcem zdravstvenih storitev svetuje in predlaga ukrepe za ucinkovito uveljavitev dolocb tega zakona.

(4) Zastopnik lahko kadar koli naslovi izvajalcem zdravstvenih storitev predloge, mnenja, kritike ali priporocila, ki so jih ti dolžni obravnavati in nanje odgovoriti v roku, ki ga doloci zastopnik.

(5) Zastopnik doloci rok, v katerem mu izvajalec zdravstvenih storitev pošlje zahtevana pojasnila in informacije o domnevnih kršitvah. Ta rok ne sme biti krajši od 8 dni. Ce izvajalec zdravstvenih storitev ne pošlje zastopniku pojasnil oziroma informacij v zahtevanem roku, mu brez odlašanja sporoci razloge, zaradi katerih ni ugodil njegovi zahtevi.

(6) Izvajalec zdravstvenih storitev mora zastopniku omogociti dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za njegovo delo v zvezi z zadevo, ki jo obravnava, najpozneje v petih dneh od prejema zahteve. Zastopnik se lahko seznani z zdravstveno dokumentacijo pacienta na podlagi njegove pisne privolitve.

(7) Zastopnik lahko prekine nadaljnje aktivnosti, ce ugotovi, da je bila zadeva rešena na drug nacin, ce pacient neupraviceno ne sodeluje v postopku ali je iz njegovih dejanj razvidno, da ne kaže zanimanja za nadaljevanje postopka.

(8) Zastopnik lahko na podlagi pooblastila pacienta izvajalcu zdravstvenih storitev predlaga nacin, s katerim naj se ugotovljena nepravilnost odpravi. Pri tem lahko predlaga povrnitev škode ali predlaga drug nacin odprave nepravilnosti, ki je bila povzrocena pacientu.

(9) Zastopniki medsebojno sodelujejo in si nudijo potrebno pomoc pri izvrševanju svojih nalog.

(10) Delo zastopnika je za pacienta brezplacno in zaupno.

50. člen

(imenovanje zastopnika)

(1) Zastopnik opravlja svoje delo nepoklicno. Pri svojem delu je neodvisen in samostojen, pri svojem delu ravna castno, pošteno in dobronamerno.

(2) Vsaka pokrajina imenuje enega zastopnika. Ne glede na prejšnjo dolocbo imenuje pokrajina, ki ima od vkljucno 300.000 do vkljucno 450.000 prebivalcev, dva zastopnika in pokrajina, ki ima nad 450.000 prebivalcev, tri zastopnike.

(3) Zastopnika imenuje predstavniški organ pokrajine na podlagi javnega poziva. Javni poziv za predlaganje kandidatov oziroma kandidatk (v nadaljnjem besedilu: kandidat) se objavi v dnevnem casopisju in na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje. Podrobnejši nacin in postopek izbire na podlagi javnega poziva doloci predstavniški organ pokrajine v javnem pozivu.

(4) Kandidate predlagajo nevladne organizacije ali društva, ki delujejo na podrocju zdravstva ali varstva potrošnikov, obmocni sveti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in obcinski sveti obcin.

(5) Mandat zastopnika traja pet let in je lahko ponovno imenovan.

(6) Za zastopnika je lahko imenovan kandidat:

– ki je državljan Republike Slovenije,

– ki obvlada uradni jezik,

– ki ni pravnomocno obsojen na nepogojno kazen zapora,

– ki ima najmanj visokošolsko izobrazbo in

– ki ima najmanj deset let delovnih izkušenj na podrocju prava, zdravstva, varstva potrošnikov ali pacientovih pravic.

(7) Delo zastopnika ni združljivo:

– s clanstvom v organih upravljanja in nadzora izvajalcev zdravstvenih storitev,

– s clanstvom v organih upravljanja in nadzora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in drugih zavarovalnic s podrocja zdravstvenega zavarovanja,

– s clanstvom v organih upravljanja ali nadzora gospodarske družbe, ki se ukvarja s proizvodnjo ali prodajo zdravil ali medicinskih pripomockov,

– s clanstvom v organih pristojnih zbornic na podrocju zdravstvene dejavnosti,

– z delom po pogodbi o zaposlitvi ali drugi pogodbi pri izvajalcu zdravstvenih storitev in

– s funkcijami v državnih organih, organih lokalnih skupnosti, organih politicnih strank in organih sindikatov.

(8) Za zastopnika se lahko imenuje oseba, vredna zaupanja, ki ima socialne in komunikacijske sposobnosti ter uživa strokovni in moralni ugled.

(9) Predstavniški organ pokrajine iz tretjega odstavka tega člena lahko predcasno razreši zastopnika, ce:

– to sam zahteva,

– trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svojega dela,

– zaradi ugotovljenih napak pri delu ni vreden zaupanja,

– ne izpolnjuje vec pogojev za opravljanje nalog,

– nastopi funkcijo ali delo iz sedmega odstavka tega člena.

(10) Z dnem imenovanja zastopnika temu preneha funkcija iz šeste alineje sedmega odstavka tega člena. Zastopnik mora najpozneje v treh mesecih po dnevu imenovanja prenehati opravljati delo iz pete alineje sedmega odstavka tega člena oziroma mu mora prenehati clanstvo v organih iz prve, druge, tretje in cetrte alineje sedmega odstavka tega člena. Ce tega ne stori, ga predstavniški organ razreši.

51. člen

(delovanje zastopnika)

(1) Zastopnik deluje na sedežu pokrajine, ki zagotavlja materialne in druge pogoje za njegovo delo.

(2) Potrebna sredstva za delo zastopnikov se dolocijo v proracunu pokrajine.

(3) Zastopnik je upravicen do nagrade za svoje delo in povracila dejanskih stroškov dela. Merila za dolocitev višine nagrade doloci minister, pristojen za zdravje.

(4) Strokovno in administrativno tehnicno pomoc zastopniku zagotavlja pokrajina.

(5) Zastopnik ima uradne ure v skupnem obsegu najmanj 12 ur tedensko, od tega najmanj eno tretjino v popoldanskem casu.

(6) Krajevna pristojnost zastopnika se doloca glede na stalno ali zacasno prebivališce pacienta, razen ce se zastopnik in pacient ne dogovorita drugace.

52. člen

(pooblastilo za zastopanje)

(1) Zastopnik potrebuje za zastopanje pacienta njegovo pisno pooblastilo.

(2) Za sklenitev poravnave ali drugega sporazuma, umik zahteve in vpogled v zdravstveno dokumentacijo mora imeti zastopnik izrecno pooblastilo. Pooblastilo za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo lahko pacient omeji na izbrane podatke. V takem primeru mora zastopnik pacienta opozoriti na morebitne posledice te omejitve.

53. člen

(ocitna neutemeljenost zahtevka)

Ce zastopnik oceni, da je pacientov zahtevek ocitno neutemeljen, ni dolžan sprejeti pooblastila za zastopanje, vendar mora pacienta pisno opozoriti na nesmotrnost postopka in ga seznaniti z morebitnimi drugimi možnostmi za uveljavljanje zahtevka.

III. PACIENTOVE DOLŽNOSTI

54. člen

(pacientove dolžnosti)

Za doseganje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe je pacient dolžan:

– dejavno sodelovati pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja,

– v casu bolezni ravnati v skladu s prejetimi strokovnimi navodili in nacrti zdravljenja, v katere je ustno oziroma pisno privolil,

– dati pristojnemu zdravniku in drugim pristojnim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem vse potrebne in resnicne informacije v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ki so mu znane in so pomembne za nadaljnjo zdravstveno oskrbo, zlasti podatke o svojih sedanjih in preteklih poškodbah ter boleznih in njihovem zdravljenju, boleznih v rodbini, morebitnih alergijah in zdravilih, ki jih uživa,

– obvestiti zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce o nenadnih spremembah zdravstvenega stanja, ki se pojavijo med zdravljenjem,

– biti obziren in spoštljiv do zasebnosti in drugih pravic drugih pacientov ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev,

– spoštovati objavljene urnike, hišni red in predpisane organizacijske postopke izvajalcev zdravstvenih storitev,

– pravocasno obvestiti izvajalca zdravstvenih storitev o morebitnem izostanku na pregled ali zdravljenje.

IV. PRISTOJNOSTI VARUHA CLOVEKOVIH PRAVIC NA PODROCJU PACIENTOVIH PRAVIC

55. člen

(pristojnosti Varuha clovekovih pravic)

Varuh clovekovih pravic v okviru svojih nalog, dolocenih z zakonom, spremlja stanje na podrocju uresnicevanja pacientovih pravic in na tej podlagi zahteva od pristojnih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, da zagotovijo pogoje in razmere za ucinkovito uresnicevanje tega zakona. Varuh za to podrocje doloci enega od svojih namestnikov.

V. POSTOPEK Z ZAHTEVO ZA OBRAVNAVO KRŠITVE PACIENTOVIH PRAVIC

1. Prva obravnava kršitve pacientovih pravic pri izvajalcu zdravstvenih storitev

56. člen

(sprotno razreševanje nesporazumov in sporov)

(1) Ce pacient neposredno med zdravstveno oskrbo izrazi nezadovoljstvo pri izvajanju zdravstvene oskrbe ali nezadovoljstvo z odnosom zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, se poskusi nesporazum z dodatnimi pojasnili ali ukrepi odpraviti takoj.

(2) Ce pacient z dodatnimi pojasnili ali ukrepi ni zadovoljen, ga zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec seznani s pravico in postopkom vložitve zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic.

57. člen

(pristojna oseba)

(1) Vsak izvajalec zdravstvenih storitev mora dolociti osebo, ki je pristojna za sprejemanje in obravnavo zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic (v nadaljnjem besedilu: prva zahteva), pri cemer lahko doloci tudi vec oseb glede na vsebino zahteve in potrebo po nemotenem zagotavljanju obravnave zahtev (v nadaljnjem besedilu: pristojna oseba).

(2) Ce je prva zahteva vložena zoper pristojno osebo, izvajalec zdravstvenih storitev za konkretni primer doloci namestnika.

(3) Ce izvajalec zdravstvenih storitev ne doloci drugace, je pristojna oseba direktor.

(4) Ce je izvajalec zdravstvenih storitev zasebnik posameznik, se pristojna oseba doloci izmed oseb z znanji s podrocja, ki ga zasebnik opravlja in ki pri njem ni zaposlena. Prva obravnava kršitve pacientovih pravic se lahko opravi tudi pred zasebnikom posameznikom ali drugo pristojno osebo, ki je pri njem zaposlena, ce pacient s tem soglaša.

58. člen

(obvezne objave)

Vsak izvajalec zdravstvenih storitev ima na vidnem mestu v cakalnici na primarni ravni in v specialisticni ambulantni dejavnosti oziroma ob vhodu na oddelek ali obicajnem oglasnem mestu bolnišnice objavljeno:

– osebno ime pristojne osebe, njeno telefonsko številko in delovno mesto, kjer se prva zahteva lahko vloži ustno,

– podatke o nacinu vložitve prve zahteve in casu sprejema prve zahteve pri izvajalcu zdravstvenih storitev,

– osebno ime, naslov, elektronski naslov, telefonsko številko in podatke o uradnih urah najbližjega zastopnika ter obvestilo o možnosti zastopanja ali druge pomoci s strani zastopnika.

59. člen

(rok za vložitev prve zahteve)

(1) Prvo zahtevo zaradi domnevno neustreznega odnosa zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev lahko pacient vloži najpozneje v 15 dneh od domnevne kršitve.

(2) Prvo zahtevo zaradi domnevno neustreznega ravnanja zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev pri nudenju zdravstvene oskrbe lahko pacient vloži najpozneje v 30 dneh po koncani zdravstveni oskrbi.

(3) Pacient lahko vloži prvo zahtevo v treh mesecih po preteku rokov iz prejšnjih odstavkov, ce je za kršitev zvedel kasneje oziroma ce so se posledice kršitve pokazale kasneje.

60. člen

(ustna zahteva na zapisnik in pisna zahteva)

(1) Ustna zahteva se vloži pri pristojni osebi izvajalca zdravstvenih storitev. Kadar je izvajalec zdravstvenih storitev zasebnik posameznik, se lahko ustna zahteva vloži tudi neposredno pri njem.

(2) Ustno zahtevo se sprejme na zapisnik, ki poleg podpisa pacienta in pristojne osebe vsebuje zlasti:

– osebno ime, naslov prebivališca in kontaktne podatke pacienta,

– opis domnevne kršitve pacientovih pravic,

– podatke o udeleženih zdravstvenih delavcih oziroma zdravstvenih sodelavcih,

– podatke o morebitnih drugih udeleženih osebah,

– cas in kraj domnevne kršitve pacientovih pravic,

– morebitne posledice domnevne kršitve pacientovih pravic in

– morebitni predlog za rešitev spora.

Pacient prejme izvod zapisnika vložene ustne zahteve.

(3) Pisna zahteva, ki vsebuje sestavine iz prejšnjega odstavka, se vloži pri izvajalcu zdravstvenih storitev, kjer je domnevna kršitev nastala.

(4) Ce se iz pisne zahteve ne da razbrati, kdo jo je vložil ali ce je zahteva žaljiva ali prepozna, se zahteve ne obravnava. O tem se napravi pisni zaznamek, ki se ga pošlje pacientu, ce je znan. Ce pisna zahteva ne vsebuje vseh sestavin, potrebnih za obravnavo, pristojna oseba pacienta pozove, da zahtevo v dolocenem roku dopolni. Ce pacient zahteve v roku ne dopolni, se šteje, da je zahtevo umaknil. V pozivu za dopolnitev zahteve se pacienta opozori na pravne posledice, ce zahteve ne bo dopolnil.

(5) Na podlagi predhodne pisne privolitve pacienta lahko pristojna oseba vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na obravnavano kršitev.

61. člen

(postopek po vložitvi prve zahteve)

(1) Pristojna oseba po prejemu prve zahteve, ki vsebuje vse sestavine iz drugega odstavka 60. člena tega zakona, potrebne za obravnavo (popolna zahteva):

– zahtevi v celoti ugodi, o cemer napravi pisni zaznamek in ga pošlje pacientu,

– napoti pacienta na pristojno pravno ali fizicno osebo, pristojni državni organ ali najbližjega zastopnika, ce se zahteva nanaša na uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja ali pravic, ki jih ta zakon ne ureja,

– postopek ustavi, ce pacient zahtevo umakne, o cemer napravi pisni zaznamek in ga pošlje pacientu ali

– pisno povabi pacienta na ustno obravnavo iz 62. člena tega zakona.

(2) Od vložitve popolne prve zahteve do ustne obravnave iz 62. člena tega zakona ne sme preteci vec kot 15 dni.

(3) Na obravnavo se lahko povabi tudi druge osebe, ki imajo znanja s podrocja obravnavane zadeve in bi lahko pomagale razjasniti okolišcine, pomembne za odlocitev, ce pacient s tem soglaša.

(4) Ce pacient na ustno obravnavo ne more priti, lahko za sodelovanje v obravnavi pooblasti zastopnika ali drugo osebo ali pa predlaga, naj se zahteva reši brez njegove navzocnosti. Ce pacient svojega izostanka do zacetka obravnave ne opravici, pristojna oseba postopek ustavi s pisnim zaznamkom, ki ga pošlje pacientu. Ce pacient iz opravicenih razlogov svojega izostanka ni mogel opraviciti, lahko to stori v treh dneh od prenehanja vzroka, zaradi katerega pacient ni mogel priti na ustno obravnavo, vendar najkasneje v 30 dneh od dneva ustne obravnave.

(5) V vabilu na ustno obravnavo se pacienta opozori na pravne posledice neopravicenega izostanka z obravnave.

62. člen

(ustna obravnava in dogovor o nacinu rešitve spora)

(1) Pristojna oseba na ustni obravnavi lahko opravi:

– pogovor s pacientom,

– pogovor z udeleženim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem ali drugim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem, ki lahko pojasni okolišcine obravnavane kršitve,

– pogovor z drugim strokovnjakom, ki ima znanja s podrocja obravnavane kršitve in bi lahko pomagal razjasniti okolišcine, pomembne za odlocitev,

– pregled zdravstvene ali druge dokumentacije.

(2) O poteku ustne obravnave se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so na ustni obravnavi sodelovali. Pacient prejme izvod podpisanega zapisnika takoj.

(3) Na obravnavi lahko pristojna oseba s pacientom sklene dogovor o nacinu rešitve spora. Dogovor je sklenjen, ko ga podpišeta pacient in pristojna oseba.

(4) Dogovor o nacinu rešitve spora iz prejšnjega odstavka se lahko sklene zlasti o:

– ustnem ali pisnem opravicilu,

– povracilu nepotrebnih stroškov ali druge škode v vrednosti do 300 eurov,

– pridobitvi drugega mnenja,

– ponovitvi, dopolnitvi ali popravi zdravstvene storitve, ce je bila izvedena neustrezno,

– predlogu uvedbe internega ali zunanjega strokovnega nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo strokovni nadzor v zdravstvu,

– predlogu uvedbe postopka ugotavljanja obravnavane kršitve varstva osebnih podatkov.

(5) Dogovor in rok za njegovo izvršitev sta del zapisnika.

(6) Ce dogovor o nacinu rešitve spora ni sklenjen, se to navede v zapisniku. Pristojna oseba v tem primeru pacienta pouci o možnosti vložitve zahteve pri Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic.

63. člen

(obvešcanje zastopnika in hramba dokumentacije)

(1) Pristojna oseba mora z anonimiziranim zapisnikom o zahtevi in obravnavi kršitve ali s pisnimi zaznamki, s katerimi se postopek zakljuci, zaradi spremljanja stanja na podrocju pacientovih pravic seznaniti najbližjega zastopnika v 15 dneh po koncu postopka, razen kadar je zastopnik v postopku z zahtevo sodeloval kot pacientov pooblašcenec.

(2) Zapisniki in morebitno drugo gradivo, ki je nastalo v postopku z zahtevo, se hrani pri izvajalcu zdravstvenih storitev v zbirki, ki je locena od zdravstvene dokumentacije posameznih pacientov, skladno z dolocbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Za dokumentarno gradivo se uporabljajo dolocbe 41. člena tega zakona. Dokumentarno gradivo se hrani pet let.

2. Druga obravnava kršitve pacientovih pravic pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic

2.1 Splošne dolocbe

64. člen

(ustanovitev in sestava Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic)

(1) Za odlocanje o zahtevi za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic (v nadaljnjem besedilu: druga zahteva) se ustanovi Komisija Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (v nadaljnjem besedilu: Komisija).

(2) Komisija ima predsednika oziroma predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in 75 clanov oziroma clanic (v nadaljnjem besedilu: clan).

(3) Predsednika Komisije imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za zdravje. Za predsednika Komisije je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje za višjega sodnika v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo.

(4) Za clana Komisije je lahko imenovana oseba, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo s podrocja prava ali ekonomije oziroma najmanj visokošolsko izobrazbo s podrocja zdravstva ali ekonomije in najmanj pet let delovnih izkušenj s teh podrocij.

(5) Clane Komisije imenuje minister, pristojen za zdravje, in sicer:

– 33 clanov na predlog posameznih Razširjenih strokovnih kolegijev pri ministrstvu, pristojnem za zdravje,

– 25 clanov na predlog nevladnih organizacij s podrocja varstva pacientovih pravic ali varstva potrošnikov,

– 5 clanov na predlog pristojnih zbornic in strokovnih združenj, ki delujejo na podrocju zdravstvene dejavnosti in imajo javno pooblastilo,

– 5 clanov izmed javnih uslužbencev ministrstva, pristojnega za zdravje,

– 4 clane na predlog Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko pri ministrstvu, pristojnem za zdravje,

– 3 clane izmed javnih uslužbencev ministrstva, pristojnega za pravosodje, na predlog ministra, pristojnega za pravosodje.

(6) Mandat predsednika in clanov Komisije traja pet let in so lahko ponovno imenovani.

(7) Pred potekom mandata je predsednik ali clan Komisije lahko razrešen na svojo željo, ce trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svojega dela, ce ne izpolnjuje vec pogojev za opravljanje svojega dela ali ce zaradi ugotovljenih napak pri delu ni vreden zaupanja.

(8) Komisija svoje delo uredi s poslovnikom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(9) Komisija svoje delo opravlja v prostorih ministrstva, pristojnega za zdravje, ki Komisiji zagotavlja strokovno in administrativno tehnicno pomoc.

(10) Financna sredstva za delo Komisije in mediatorjev iz 72. člena tega zakona se zagotovijo v proracunu Republike Slovenije.

(11) Predsednik in clani Komisije ter mediatorji opravljajo naloge nepoklicno, pri cemer so upraviceni do sejnine in dejanskih stroškov sodelovanja pri delu Komisije in pri mediacijah. Višino nadomestil doloci minister, pristojen za zdravje.

65. člen

(subsidiarna uporaba pravil splošnega upravnega postopka)

V postopku z zahtevo za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic pred Komisijo se subsidiarno uporabljajo dolocbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ce s tem zakonom ni doloceno drugace.

66. člen

(rok za vložitev, vsebina in odlocanje o drugi zadevi)

(1) Komisija je pristojna za odlocanje o drugi zahtevi:

– zaradi nedoseženega dogovora v postopku obravnave prve zahteve,

– zaradi nespoštovanja dogovora, ki je bil sklenjen v postopku obravnave prve zahteve,

– ce izvajalec zdravstvenih storitev kljub pravocasno in pravilno vloženi prvi zahtevi obravnave ni izvedel.

(2) Drugo zahtevo lahko pacient vloži najpozneje v 15 dneh po vrocitvi zapisnika iz postopka za obravnavo prve zahteve ali v 15 dneh po poteku roka za izvršitev dogovora. Ce izvajalec zdravstvenih storitev obravnave prve zahteve ni izvedel, lahko pacient vloži drugo zahtevo v 30 dneh od vložitve popolne prve zahteve.

(3) Druga zahteva se v pisni obliki ali ustno na zapisnik vloži na Komisijo in vsebuje naslednje podatke:

– osebno ime, naslov in druge kontaktne podatke pacienta,

– navedbo izvajalca zdravstvenih storitev, zoper katerega se druga zahteva vlaga,

– razlog za vložitev druge zahteve iz prvega odstavka tega člena,

– dokazilo o vložitvi prve zahteve, izvod prve zahteve in fotokopijo morebitnega dogovora iz cetrtega odstavka 62. člena tega zakona,

– izjavo pacienta, da o zadevi ne tece sodni ali upravni postopek,

– morebitne posledice domnevne kršitve pacientovih pravic in

– morebiten predlog za rešitev spora.

67. člen

(stroški postopka pred Komisijo)

(1) Predhodno nosi vsak udeleženec stroške, ki mu nastanejo zaradi postopka.

(2) Ce pacient s svojo zahtevo v celoti oziroma deloma uspe, izvajalec zdravstvenih storitev nosi celoten oziroma sorazmeren del njegovih stroškov, razen morebitnih stroškov zastopanja po pooblašcencu, ki ni zastopnik pacientovih pravic.

(3) Ce pacient s svojo zahtevo ne uspe, krije zgolj svoje stroške.

(4) Stroške, ki jih je udeleženec po svoji krivdi povzrocil sebi ali nasprotnemu udeležencu, krije na zahtevo nasprotnega udeleženca udeleženec, ki je te stroške povzrocil.

(5) Pri odlocanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo, upošteva Komisija samo tiste stroške, ki so bili potrebni za postopek. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloci Komisija po skrbni presoji vseh okolišcin.

(6) Ce se postopek zakljuci s poravnavo ali drugim sporazumom, vsak udeleženec krije svoje stroške, razen ce v poravnavi oziroma sporazumu ni dogovorjeno drugace.

(7) Komisija lahko pacienta oprosti placila vseh ali dela stroškov, ce ugotovi, da jih ta ne more placati brez škode za nujno preživljanje samega sebe ali svoje družine.

(8) Za vloge, dejanja in odlocbe v postopkih po tem zakonu se ne placujejo takse.

68. člen

(dostop do dokumentarnega gradiva)

Komisija lahko za potrebe odlocanja v konkretni zadevi po tem zakonu med postopkom druge obravnave dostopa do dokumentarnega gradiva, s katerim razpolaga izvajalec zdravstvenih storitev, vkljucno z zdravstveno dokumentacijo pacienta.

2.2 Pripravljalni postopek in pripravljalni narok

69. člen

(predhodni preiskus druge zahteve in pripravljalni narok)

(1) Ce predsednik Komisije ugotovi, da je druga zahteva nerazumljiva ali nepopolna, pozove pacienta, da drugo zahtevo v osmih dneh dopolni ali popravi. Ce pacient druge zahteve v roku ne dopolni ali nepravilnosti ne odpravi, ali ce je zahteva anonimna ali prepozna, predsednik Komisije s sklepom drugo zahtevo zavrže.

(2) Predsednik Komisije v 15 dneh od prejema popolne druge zahteve:

– s sklepom drugo zahtevo zavrže, ce pacient predhodno ni vložil prve zahteve ali ce o zadevi tece sodni ali upravni postopek,

– zadevo odstopi pristojnemu organu, ce reševanje druge zahteve ni v pristojnosti Komisije, in o tem obvesti pacienta ali

– zadevo vzame v obravnavo in sklice pripravljalni narok.

(3) Predsednik Komisije na pripravljalni narok povabi pacienta, njegovega zakonitega zastopnika in izvajalca zdravstvenih storitev, zoper katerega je bila vložena druga zahteva, doloci clana Komisije, ki vodi pripravljalni narok in je strokovnjak s podrocja prava ter izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, lahko pa tudi odloci, da na pripravljalnem naroku sodeluje clan Komisije z ustreznimi strokovnimi znanji s podrocja zdravstva.

(4) Predsednik Komisije poleg vabila na pripravljalni narok pošlje izvajalcu zdravstvenih storitev tudi drugo zahtevo pacienta in mu doloci rok za odgovor. Odgovor izvajalca zdravstvenih storitev se vroci pacientu najmanj osem dni pred pripravljalnim narokom.

(5) Ce na pripravljalni narok pacient ne pride in svojega izostanka do naroka ne opravici, predsednik Komisije izda sklep, s katerim se postopek obravnave druge zahteve konca.

(6) Ce na pripravljalni narok ne pride predstavnik izvajalca zdravstvenih storitev in svojega izostanka do naroka ne opravici, predsednik Komisije predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška.

70. člen

(namen in potek pripravljalnega naroka)

(1) Na pripravljalnem naroku clan Komisije z udeleženci razpravlja o dejanskih in pravnih vidikih druge zahteve in se, upoštevaje naravo kršitve, dogovori za eno od naslednjih možnosti:

– takojšnjo sklenitev poravnave,

– soglasje za pricetek postopka mediacije ali

– postopek obravnave druge zahteve v senatni obravnavi.

(2) Udeleženci spora lahko sklenejo poravnavo, ce narava kršene pravice to dopušca. Poravnavo sklenejo tako, da z vzajemnim popušcanjem prekinejo spor oziroma odpravijo negotovosti in dolocijo svoje vzajemne pravice in obveznosti. Pred sklenitvijo poravnave se pacientu pojasnijo vse okolišcine in posledice sklenjene poravnave, kar se zapiše tudi v zapisnik. Poravnava mora biti jasna in dolocna ter ne sme biti v škodo javne koristi, javne morale ali pravne koristi drugih. Poravnava je sklenjena, ko je zapisnik prebran in ga podpišejo udeleženci spora. Poravnava, sklenjena po tem odstavku, je izvršilni naslov.

(3) Ce udeleženci ne sklenejo poravnave oziroma ne dosežejo soglasja o zacetku postopka mediacije in pacient zahteva odškodnino zaradi domnevne kršitve, predsednik Komisije izda sklep, s katerim se postopek obravnave druge zahteve ustavi in pacienta pouci o možnosti uveljavljanja odškodninskega zahtevka pred sodišcem.

(4) Ce udeleženci ne sklenejo poravnave oziroma ne dosežejo soglasja o zacetku postopka mediacije in pacient ne zahteva odškodnine zaradi domnevne kršitve, se postopek nadaljuje v senatni obravnavi.

(5) O poteku pripravljalnega naroka se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so na naroku sodelovali. Pacient prejme izvod podpisanega zapisnika takoj.

2.3 Mediacijski postopek

71. člen

(dogovor o mediaciji)

(1) Pacient in izvajalec zdravstvenih storitev se v pisnem dogovoru o mediaciji dogovorita o izbranem mediatorju iz seznama mediatorjev ter o vseh vprašanjih, povezanih z izvedbo postopka mediacije.

(2) Ce kljub soglasju o zacetku postopka mediacije pacient in izvajalec zdravstvenih storitev ne dosežeta soglasja o dolocitvi mediatorja, tega iz seznama mediatorjev doloci predsednik Komisije.

72. člen

(postopek mediacije)

(1) Mediacija je postopek, v katerem skušajo udeleženci ob podpori mediatorja in ob upoštevanju interesov vseh udeležencev rešiti spor in doseci sporazum.

(2) Sporazum mora biti jasen in dolocen ter ne sme biti v škodo javne koristi, javne morale ali pravne koristi drugih. Sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo udeleženci spora.

(3) V postopek mediacije se lahko poleg pacienta in izvajalca zdravstvenih storitev z njunim soglasjem vkljuci tudi zavarovalnica, pri kateri ima izvajalec zdravstvenih storitev zavarovano odgovornost, ali druga pravna ali fizicna oseba.

(4) Ce udeleženci v 45 dneh po sklenitvi dogovora o mediaciji ne dosežejo sporazuma, se lahko mediacija v soglasju z udeleženci podaljša še za najvec 30 dni. Ce udeleženci v tem casu ne dosežejo sporazuma, mediator postopek mediacije konca, postopek obravnave druge zahteve pa se nadaljuje pred senatom Komisije. Ce pacient zahteva odškodnino zaradi domnevne kršitve, mediator o tem obvesti predsednika Komisije, ki ravna v skladu s tretjim odstavkom 70. člena tega zakona.

(5) Sporazum, dosežen v mediaciji, ki ga po predhodnem soglasju obeh udeležencev potrdi predsednik Komisije, je izvršilni naslov. Predsednik sporazuma ne potrdi, ce je sklenjen v nasprotju z drugim odstavkom tega člena ali ce je v nasprotju s prisilnimi predpisi s podrocja varstva pravic pacienta.

(6) Minister, pristojen za zdravje, vodi seznam mediatorjev, ki izvajajo mediacijo v skladu s tem zakonom. Mediatorji iz tega seznama ne morejo biti hkrati tudi clani Komisije.

(7) Minister, pristojen za zdravje, s pravilnikom doloci:

– pogoje za uvrstitev mediatorjev na seznam mediatorjev iz prejšnjega odstavka tega člena,

– merila usposobljenosti mediatorjev,

– podrobnejša pravila postopka mediacije,

– nacin nadzora nad delom mediatorjev,

– nacin vodenja statisticnih podatkov o opravljenih postopkih mediacij.

2.4 Postopek obravnave druge zahteve pred Komisijo v senatni obravnavi

2.4.1 Splošno

73. člen

(oblikovanje senatov)

(1) Postopek obravnave druge zahteve se izvaja v senatih, katerih sestavo za vsak primer posebej, upoštevajoc vsebino druge zahteve, doloci predsednik Komisije.

(2) Predsednik Komisije najpozneje v 10 dneh od poteka rokov iz cetrtega odstavka 72. člena tega zakona ali od prejema zapisnika s pripravljalnega naroka s sklepom doloci clane senata ter njihove namestnike.

(3) Senat šteje tri clane, od katerih je en clan predstavnik nevladnih organizacij. Predsednik senata je clan Komisije, ki je vodil pripravljalni narok. Senat odloca z vecino glasov vseh clanov.

(4) Postopek obravnave druge zahteve se praviloma opravi na sedežu Komisije. Ce to narekujejo razlogi smotrnosti in ekonomicnosti postopka, se kraj obravnave lahko doloci glede na bivališce pacienta in sedež zastopnika.

(5) Sklep iz drugega odstavka tega člena se pošlje pacientu in izvajalcu zdravstvenih storitev.

74. člen

(sklic obravnave)

(1) Predsednik senata najpozneje v osmih dneh od izdaje sklepa o dolocitvi senata sklice obravnavo.

(2) Na obravnavo se povabi pacienta oziroma njegovega zakonitega zastopnika, predstavnika izvajalca zdravstvenih storitev, zoper katerega je vložena druga zahteva, morebitne price in zastopnika, ce ga je pacient pooblastil, ali morebitnega pacientovega pooblašcenca.

(3) Ce senat na podlagi dokumentacije ugotovi, da je zahteva v celoti utemeljena, lahko brez obravnave zahtevi ugodi in o tem obvesti pacienta in izvajalca zdravstvenih storitev, zoper katerega je vložena zahteva.

75. člen

(postopek)

(1) Senat si ves cas postopka obravnave druge zahteve prizadeva za hiter potek postopka, sklenitev poravnave ali drugega sporazuma, ce sta glede na naravo kršitve mogoca, in za druge neformalne nacine razrešitve spora.

(2) Senat lahko v postopku odlocanja zasliši pacienta, predstavnika izvajalca zdravstvenih storitev, zoper katerega je vložena druga zahteva, domnevnega kršitelja in morebitne price, pregleda razpoložljivo zdravstveno in drugo dokumentacijo ter na tej podlagi odloci praviloma že na prvi obravnavi.

2.4.2 Interni strokovni nadzor po sklepu senata

76. člen

(sklep o zacetku internega strokovnega nadzora)

Ce je to potrebno za odlocitev v konkretni zadevi, lahko senat kadar koli med postopkom na pobudo pacienta, izvajalca zdravstvenih storitev ali po lastni presoji s sklepom odredi interni strokovni nadzor pri izvajalcu zdravstvenih storitev, zoper katerega je vložena druga zahteva.

77. člen

(izvedba internega strokovnega nadzora)

(1) Interni strokovni nadzor se zakljuci v 30 dneh po izdaji sklepa iz prejšnjega člena.

(2) Zapisnik komisije, ki je opravila interni strokovni nadzor, se v treh dneh po koncanem nadzoru posreduje senatu.

(3) Postopek izvedbe internega strokovnega nadzora podrobneje predpiše minister, pristojen za zdravje.

2.4.3 Odlocitve senata

78. člen

(odlocitve senata)

(1) Senat odloci o drugi zahtevi takoj po obravnavi.

(2) Senat lahko drugi zahtevi delno ali v celoti ugodi ali jo zavrne. Ce zahtevi ugodi, lahko sprejme zlasti naslednje odlocitve:

– izvajalcu zdravstvenih storitev naloži odpravo ugotovljenih nepravilnosti in porocanje o izvedenih ukrepih,

– izvajalcu zdravstvenih storitev naloži, da pacientu obrazloži razloge za nastanek nepravilnosti in se mu zanje opravici,

– izvajalcu zdravstvenih storitev naloži izvedbo dodatnih preiskav, ponovitev, dopolnitev ali popravo zdravstvene storitve, ce je bila izvedena neustrezno, in porocanje o izvedenih ukrepih,

– izvajalcu zdravstvenih storitev naloži izvedbo ustreznih ukrepov za preprecitev kršenja pravic v prihodnje in porocanje o izvedenih ukrepih,

– izvajalcu zdravstvenih storitev, izjemoma pa tudi neposrednemu kršitelju, izrece opomin, pri tem pa lahko odloci, da se opomin, izrecen izvajalcu zdravstvenih storitev, tudi javno objavi na spletni strani Komisije,

– izvajalcu zdravstvenih storitev izda priporocilo za ukrepanje, ki lahko prispeva k ucinkovitemu uveljavljanju pravic iz tega zakona.

(3) Senat s sklepom lahko predlaga, da se opravi:

– upravni nadzor v pristojnosti ministrstva, pristojnega za zdravje,

– zunanji strokovni nadzor po predpisih, ki urejajo nadzor za zagotovitev strokovnosti dela zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev (strokovni nadzor s svetovanjem, ki ga izvede pristojna zbornica oziroma strokovno združenje z javnim pooblastilom za opravljanje strokovnega nadzora),

– financni nadzor, ki ga izvede Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,

– disciplinski ali drug postopek zoper odgovorne delavce izvajalca zdravstvenih storitev.

(4) Izvajalec zdravstvenih storitev v 30 dneh po prejemu sklepa senata v zvezi z uvedbo disciplinskega ali drugega postopka zoper odgovorne delavce odloci, ali bo predlogu sledil, morebitno zavrnitev predloga pa obrazloži in s tem seznani senat in pacienta.

(5) Ce je drugi zahtevi ugodeno, izrek odlocitve, upoštevajoc naravo kršitve, nedvoumno doloca nacin in rok odprave kršitve ter odlocitev o stroških postopka.

(6) Odlocitve iz tega člena se vrocijo udeležencem spora in zastopniku najpozneje osem dni po opravljeni obravnavi.

79. člen

(dokoncnost odlocitve senata in pravna sredstva)

(1) Odlocitev senata v postopku obravnave druge stopnje je dokoncna.

(2) Zoper odlocbe in sklepe senata, s katerimi se postopek obravnave druge zahteve konca, ni pravnih sredstev, lahko pa se uveljavlja sodno varstvo v upravnem sporu.

3. Obvezne evidence in porocila

80. člen

(evidence in porocanje zastopnika)

(1) Zastopniki so dolžni voditi evidenco o izvajanju nalog iz 49. člena tega zakona, ki vsebuje zlasti podatke o:

– vrsti nalog zastopnika, ki jih je opravil,

– vrsti domnevnih kršitev, ki jih je obravnaval,

– datumu prejema vlog pacientov,

– nacinu rešitve vloge oziroma izvedbe nalog,

– datumu rešitve nalog zastopnika.

Javnost se z evidenco lahko seznani le v anomizirani obliki.

(2) Zastopnik pristojnemu pokrajinskemu organu, ministru, pristojnemu za zdravje, in Varuhu clovekovih pravic najpozneje do 15. marca tekocega leta predloži redno letno porocilo za preteklo koledarsko leto.

(3) Porocilo zastopnika je dano v anonimizirani obliki in poleg statisticnih podatkov vsebuje tudi splošne ugotovitve in priporocila na podrocju pacientovih pravic.

(4) Pristojni pokrajinski organ lahko od zastopnika kadarkoli zahteva izredno porocilo o njegovem delu.

81. člen

(evidence ministrstva, pristojnega za zdravje)

(1) Za namen izvajanja varstva pacientovih pravic po tem zakonu in seznanjanja javnosti vodi ministrstvo, pristojno za zdravje, evidenco zastopnikov, evidenco predsednika in clanov Komisije ter evidenco mediatorjev.

(2) Evidenca zastopnikov vsebuje naslednje podatke:

– osebno ime,

– sedež in obmocje delovanja,

– datum in številka sklepa o imenovanju.

(3) Evidenca predsednika in clanov Komisije vsebuje naslednje podatke:

– osebno ime,

– naslov prebivališca in drugi kontaktni podatki,

– vrsta in stopnja izobrazbe,

– organizacija oziroma organ, ki je predlagal imenovanje clana.

(4) Evidenca mediatorjev vsebuje naslednje podatke:

– osebno ime,

– naslov prebivališca in drugi kontaktni podatki,

– vrsta in stopnja izobrazbe,

– dokazilo o usposobljenosti za mediatorja.

(5) Evidence iz tega člena so javne, razen podatkov iz druge alineje tretjega odstavka in druge alineje prejšnjega odstavka.

82. člen

(evidence in porocanje Komisije)

(1) Za evidence obravnav druge zahteve se uporabljajo dolocbe predpisov, ki urejajo upravno poslovanje.

(2) Komisija mora ministru, pristojnemu za zdravje, in Varuhu clovekovih pravic najpozneje do 15. marca tekocega leta predložiti redno letno porocilo za preteklo koledarsko leto. Porocilo Komisije je dano v anonimizirani obliki in poleg podatkov o svojih aktivnostih vsebuje tudi ugotovitve in priporocila na podrocju pacientovih pravic. Komisija lahko daje tudi pobude za izboljšanje stanja na podrocju varstva pacientovih pravic.

83. člen

(nadzor nad delom zastopnika)

(1) Nadzor nad delom zastopnika opravlja predstavniški organ pokrajine.

(2) Na podlagi rednih porocil iz drugega odstavka 80. člena tega zakona in morebitnih pripomb pacientov nad delom zastopnika se nadzor nad delom zastopnikov izvede najmanj enkrat letno.

(3) Ce predstavniški organ pokrajine pri izvrševanju svojih pristojnosti ugotovi, da zastopnik zaradi ugotovljenih napak pri delu ni vreden zaupanja, zacne postopek za njegovo razrešitev. Pred odlocanjem o razrešitvi ima zastopnik pravico odgovoriti na ocitane kršitve.

84. člen

(državno porocilo o stanju na podrocju varstva pacientovih pravic)

(1) Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pristojnih zbornic zahteva, da mu do 15. marca tekocega leta predložijo statisticno porocilo o izvajanju nadzora, za katere so pristojni na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost.

(2) Na podlagi analize porocil zastopnikov iz drugega odstavka 80. člena tega zakona, porocila Komisije iz drugega odstavka 82. člena tega zakona in porocil iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za zdravje, pripravi porocilo o stanju na podrocju varstva pacientovih pravic, ki vsebuje zlasti:

– letno statistiko kršitev pacientovih pravic, uvedenih postopkov in rezultatov,

– letno statistiko aktivnosti zastopnikov ter

– oceno stanja na podrocju varstva pacientovih pravic s predlogi za izboljšanje.

(3) Porocilo iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za zdravje, predloži Vladi Republike Slovenije v sprejetje najpozneje do 30. maja tekocega leta za preteklo koledarsko leto.

(4) Redna letna porocila Komisije, redna letna porocila zastopnikov in sprejeto državno porocilo iz tega člena se objavljajo na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje.

VI. NADZOR

85. člen

(nadzorni in prekrškovni organ)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja ministrstvo, pristojno za zdravje.

(2) Prekrškovni organ po tem zakonu je Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.

VII. KAZENSKE DOLOCBE

86. člen

(izvedba zdravstvene oskrbe brez privolitve pacienta)

(1) Z globo od 4.100 do 100.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost, zdravstveni delavec, ki opravlja zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije, ali zdravstveni delavec, ki brez koncesije samostojno opravlja zdravstveno dejavnost, ce izvede medicinski poseg ali druga dejanja v postopkih zdravljenja in rehabilitacije brez privolitve pacienta (drugi odstavek 26. člena tega zakona).

(2) Z globo od 100 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

87. člen

(druge kršitve)

(1) Z globo od 400 do 4.100 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost:

– ce ne vodi cakalnih seznamov v skladu s tretjim odstavkom 14. člena tega zakona,

– ce ne pozove pacienta, ki je vpisan v vec cakalnih seznamov, da naj se opredeli v skladu z devetim odstavkom 14. člena tega zakona,

– ce ne upošteva roka hrambe iz tretjega odstavka 15. člena tega zakona,

– ce si ne izmenjuje podatkov v skladu s prvim odstavkom 16. člena tega zakona,

– ce pacientu ne da pojasnil v skladu s prvim odstavkom 20. člena in 25. členom tega zakona,

– ce ob ugotovljenem ali sporocenem primeru nedovoljene obdelave osebnih podatkov ne ukrepa v skladu s 46. členom tega zakona,

– ce ne odgovori na zahtevo zastopnika iz cetrtega odstavka 49. člena tega zakona,

– ce zastopniku ne pošlje zahtevanih pojasnil in informacij iz petega odstavka 49. člena tega zakona,

– ce ne omogoci zastopniku dostopa do podatkov v skladu s šestim odstavkom 49. člena tega zakona,

– ce ne objavi podatkov v skladu z 58. členom tega zakona,

– ce ne izvede postopka prve obravnave kršitve pacientovih pravic pri izvajalcu zdravstvenih storitev v skladu s členi 56 do 63 tega zakona,

– ce se ne udeleži pripravljalnega naroka v skladu s šestim odstavkom 69. člena tega zakona,

– ce ne izvede internega strokovnega nadzora v skladu s 77. členom tega zakona ali ne izvede ukrepov, ki mu jih z odlocbo naložil senat v skladu z 78. členom tega zakona.

(2) Z globo od 400 do 2.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje zdravstveni delavec, ki opravlja zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije ali zdravstveni delavec, ki brez koncesije samostojno opravlja zdravstveno dejavnost.

(3) Z globo od 100 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

VIII. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE

88. člen

(rok za uskladitev z zakonom)

Izvajalci zdravstvenih storitev morajo uskladiti svoje delovanje z dolocbami tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.

89. člen

(opravljanje nalog zastopnika)

(1) Do imenovanja zastopnikov v skladu s 50. členom tega zakona zastopnike imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije. Za zastopnika je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje iz šestega in osmega odstavka 50. člena tega zakona.

(2) Javni poziv za predlaganje kandidatov se objavi v dnevnem casopisju in na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje. Kandidate predlagajo nevladne organizacije ali društva, ki delujejo na podrocju zdravstva ali varstva potrošnikov, obmocni sveti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in obcinski sveti obcin. Podrobnejši nacin in postopek izbire na podlagi javnega poziva doloci Vlada Republike Slovenije v javnem pozivu.

(3) Zastopnik se imenuje za vsako obmocje, ki ga pokriva obmocni Zavod za zdravstveno varstvo. Ne glede na prejšnjo dolocbo, se imenuje za obmocje, ki ima od vkljucno 300.000 do vkljucno 450.000 prebivalcev, dva zastopnika in za obmocje, ki ima nad 450.000 prebivalcev, tri zastopnike.

(4) Mandat zastopnikov traja do imenovanja zastopnikov v skladu z 50. členom tega zakona, vendar ne vec kot pet let. Zastopnik je lahko ponovno imenovan.

(5) Vlada Republike Slovenije lahko predcasno razreši zastopnika, ce:

– to sam zahteva,

– trajno izgubi sposobnost za opravljanje svojega dela,

– ce zaradi ugotovljenih napak pri delu ni vreden zaupanja,

– ce ne izpolnjuje vec pogojev za opravljanje nalog.

(6) Zastopnik je upravicen do nagrade za svoje delo in povracila dejanskih stroškov dela. Merila za dolocitev nagrade in višino nagrade doloci minister, pristojen za zdravje. Potrebna sredstva za delovanje zastopnikov zagotavlja proracun Republike Slovenije.

(7) Zastopnik opravlja svoje delo nepoklicno. Pri svojem delu je neodvisen in samostojen, pri svojem delu ravna castno, pošteno in dobronamerno. Sedež zastopnika je na obmocnem Zavodu za zdravstveno varstvo.

(8) Za izvajanje nadzora nad delom zastopnika se smiselno uporabljajo dolocbe cetrtega odstavka 80. člena in 83. člena tega zakona in ga opravlja ministrstvo, pristojno za zdravje.

(9) Strokovno in administrativno tehnicno pomoc zastopniku zagotavlja obmocni Zavod za zdravstveno varstvo, sredstva zanjo pa se zagotavljajo iz proracuna Republike Slovenije.

90. člen

(rok za sprejetje podzakonskih predpisov ter za imenovanje predsednika in clanov Komisije ter zastopnikov)

(1) Minister, pristojen za zdravje, izda podzakonske predpise iz tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2) Komisija izda poslovnik iz osmega odstavka 64. člena tega zakona v enem mesecu od imenovanja.

(3) Vlada Republike Slovenije imenuje predsednika Komisije in zastopnike iz 89. člena tega zakona v petih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, imenuje clane Komisije v petih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.

91. člen

(prenehanje veljavnosti drugih predpisov)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati dolocbe 47., 48. in 50. člena, tretjega odstavka 51. člena, 77. člena ter 7. in 8. tocke prvega odstavka 89. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – precišceno besedilo) ter dolocbe 47. člena, drugega odstavka 52. člena in 8. tocke 81. člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – precišceno besedilo), ki pa se uporabljajo do zacetka uporabe tega zakona.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o narocanju na specialisticni pregled (Uradni list RS, št. 72/2000).

92. člen

(uveljavitev in uporaba zakona)

Ta zakon zacne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se zacne šest mesecev po njegovi uveljavitvi, razen dolocb 16. in 17. člena tega zakona, ki se zacneta uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona.

Št. 500-01/06-12/4

Ljubljana, dne 29. januarja 2008

EPA 1503-IV

Predsednik Državnega zbora　
Republike Slovenije　
France Cukjati, dr. med., l.r.